Appeal partially allowed; bankruptcy process suspended during simplified debt adjustment; administrator reappointed for control.

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavi.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v I. točki izreka potrdi.

[JEDRO]

Namen vodenja glavnega stečajnega postopka je v neposrednem nasprotju z namenom vodenja glavnega postopka tako redne kot tudi poenostavljene prisilne poravnave. Zato nad istim dolžnikom ne moreta teči oba postopka hkrati.

Pritožbeno sodišče zato nima pomislekov v pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča o prekinitvi postopka.

Pritožbeno sodišče ne soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da se razreši upravitelja pred odločitvijo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, saj je treba zaradi izostanka kavtel, ki sicer v postopku redne prisilne poravnave varujejo položaj upnika, zaradi uravnoteženosti položaja obeh strank zagotoviti nadzor nad dolžnikovim poslovanjem.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

(1) postopek odločanja o predlogu upnika H., d.o.o., za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom prekinilo do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, ki se vodi po opr. št. St ...;

(2) razrešilo upraviteljico J. V.

2. Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Dolžniku je očital zlorabo pravic in ravnanje v nasprotju z dobro vero in poštenjem, saj s predmetno poravnavo očitno ni mogoče doseči finančnega prestrukturiranja. Predlagal je, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da nadaljuje v postopku odločanja o začetku stečaja nad dolžnikom, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V tej zadevi je sodišče prve stopnje dne 10. 1. 2018 izdalo sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in imenovalo upraviteljico. Dolžnik je v roku iz navedenega sklepa vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prekinilo postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ker se nad njim vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki še ni končan, in sicer do končanja navedenega postopka poenostavljene prisilne poravnave, v skladu s prvim odstavkom 152. člena ZFPPIPP v zvezi s členom 221b/1 ZFPPIPP. Ker v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni upravitelja, je upraviteljico razrešilo.

7. Ob upoštevanju predpostavk iz 235. do 238. člena ZFPPIPP lahko dolžnik upraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi tako, da do poteka dvomesečnega roka vloži predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Namen vodenja glavnega stečajnega postopka je v neposrednem nasprotju z namenom vodenja glavnega postopka tako redne kot tudi poenostavljene prisilne poravnave. Namen stečajnega postopka je unovčiti vse dolžnikovo premoženje in poplačati upnike. Osrednji namen postopka (poenostavljene) prisilne poravnave pa je nadaljevanje poslovanja dolžnikovega podjema, pri čemer pa je treba upnikom zagotoviti ugodnejše pogoje plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Zato nad istim dolžnikom ne moreta teči oba postopka hkrati. Pritožbeno sodišče zato nima pomislekov v pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča o prekinitvi postopka.

8. Pritožnik navaja, da dolžnik ravna nepošteno in zlorablja pravice v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Vendar bodo te njegove navedbe predmet presoje v postopku poenostavljene prisilne poravnave (pritožnik navaja, da je pritožbo zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave že vložil). Pritožnik ne more uspeti v predmetnem pritožbenem postopku z argumenti v smeri, da poenostavljen prisilna poravnava, tudi če bo potrjena, dolžnikove insolventnosti ne bo odpravila. Te njegove navedbe ne zadoščajo za uspeh v pritožbenem postopku proti sklepu o prekinitvi postopka. Tovrstne argumente bo dolžnik lahko uveljavljal v primeru potrditve poenostavljene prisilne poravnave, če bo sodišče prve stopnje nadaljevalo predmetni stečajni postopek.

9. Da bi se tudi najmanjšim (in hkrati najštevilčnejšim) poslovnim subjektom omogočilo učinkovitejše in preprostejše finančno prestrukturiranje, so nekatere kavtele, ki v postopku redne prisilne poravnave varujejo interese upnikov, v postopku poenostavljene prisilne poravnave zmanjšane, npr. ni oblikovanja upniškega odbora, ne imenuje se upravitelj, prijava in preizkus terjatev se ne izvede, ni obveznosti predložitve poročil neodvisnih strokovnjakov, ki izkazujejo obstoj resne možnosti za uspešno prestrukturiranje ... 1 Zaradi znižanja ravni pravnih varoval upnikov je treba omejiti možnost, da bi dolžnik s postopkom poenostavljene prisilne poravnave skušal zgolj zavleči odločanje o začetku stečajnega postopka, čeprav ne bi bilo resnih možnosti za uspešno finančno prestrukturiranje.

10. V skladu z ZFPPIPP se določbe v zvezi z razmerjem med postopkom prisilne poravnave in stečajnim postopkom pri poenostavljeni prisilni poravnavi ne uporabljajo in obstaja glede ureditve med tema dvema postopkoma skladno z že uveljavljenimi stališči pravne teorije in sodne prakse pravna praznina, ki jo je treba zapolniti upoštevajoč značilnosti, po katerih se poenostavljena prisilna poravnava razlikuje od (redne) prisilne poravnave. 2 Posledično je za zapolnitev pravne praznine treba smiselno uporabiti določbe 236. do 238. člena ZFPPIPP in pravila, določena v 152. členu ZFPPIPP, tudi glede imenovanja upravitelja. Ob odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka mora zato sodišče ob smiselni uporabi določil 237.a člena ZFPPIPP imenovati upravitelja v predhodnem stečajnem postopku za čas do dokočne odločitve o predlogu za začetek stečajnega postopka. 3 Na ta način bo zagotovljena kontrola oziroma nadzor nad dolžnikovim poslovanjem, vse do odločitve o predlogu pritožnice za začetek stečajnega postopka.

11. Glede na navedeno so pritožbeni razlogi, s katerimi pritožnik izpodbija prekinitev postopka odločanja o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave, neutemeljeni. Ker v zvezi s tem niso utemeljeni niti uradoma upoštevni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo v tem delu zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

12. Pritožbeno sodišče ne soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da se razreši upravitelja pred odločitvijo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, saj je treba zaradi izostanka kavtel, ki sicer v postopku redne prisilne poravnave varujejo položaj upnika, zaradi uravnoteženosti položaja obeh strank zagotoviti nadzor nad dolžnikovim poslovanjem. Ob reševanju pritožbe zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa je bilo zato treba uradoma upoštevati pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ob pravilni uporabi materialnega prava je glede na zgoraj obrazloženo v tej fazi postopka smiselno imenovanje upravitelja za čas do končne odločitve o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka zaradi opravljanja kontrole nad dolžnikovim poslovanjem. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijano II. točko izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

1 Primerjaj dr. Nina Plavšak, Razmerje med postopkom poenostavljne prisilne poravnave in stečajnim postopkom, Pravna praksa, št. 21/2014.

2 Primerjaj Cst 187/2014, Cst 248/2014, Cst 333/2014, Cst 458/2015 in Cst 477/2015, Cst 97/2015, Cst 315/2015, Cst 278/2015, Cst 141/2015 in Cst 409/2014.

3 Prim. VSL sklep Cst 333/2014 in Cst 177/2018.