Appeal dismissed; plaintiff failed to prove inability to pay court fees despite alleged financial distress.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je na podlagi pridobljenih podatkov ugotovilo, da ima tožeča stranka odprt transakcijski račun, ki ni blokiran in na njem je desetkrat več sredstev, kot znaša dolžna sodna taksa. Sodišče prve stopnje je zato v sklepu pravilno ugotovilo, da glede na zatrjevana dejstva in dokaze, tožeča stranka ni dokazala, da bi bilo njeno finančno ali likvidnostno stanje tako slabo, da ne bi zmogla plačati sodne takse v višini 6.195,00 EUR oziroma bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke, da se jo oprosti plačila sodne takse. Zavrnilo je tudi njen predlog, da se plačilo sodne takse odloži za čas štiriindvajsetih mesecev oziroma podrejeno, da se ji omogoči obročno plačilo sodne takse v štiriindvajsetih mesečnih obrokih.

2. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevati tudi tožbene navedbe in ne le navedb, ki jih je tožeča stranka dala v predlogu za taksno oprostitev. Iz teh navedb izhaja, da tožeča stranka ni zmožna zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse v višini 6.195,00 EUR, ker bi ji to onemogočilo poslovanje. Tožena stranka je v sodelovanju s predsednikom društva izkoristila šibkejši položaj tožeče stranke, njeno težko premoženjsko stanje in na ta način prikrajšala tožečo stranko kot pogodbeno stranko, vse z namenom, da doseže premoženjsko korist. Kupnina v prodajni pogodbi je bila določena v višini 450.000,00 EUR, vrednost nepremičnine pa je bila 705.000,00 EUR. Tožeča stranka je imela v času sklenitve pogodbe dolgove v višini 696.389,87 EUR. Razlog za takšno stanje je bil izvršilni postopek, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani s prodajo nepremičnin ID znak parcela X. Nepremičnina je bila prodana neposredno toženi stranki, namen pa je bil poplačilo upnikov. Sredstva, ki so bila na računu tožeče stranke in ki jih navaja sodišče v sklepu so v celoti namenjena za poplačilo upnikov in so zasežena. S temi sredstvi tožeča stranka ne more razpolagati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo le trditveno podlago in dokaze iz predloga za oprostitev plačila sodne takse, ne pa tudi tistih trditev in dokazov, s katerimi je tožeča stranka zatrjevala oziroma dokazovala utemeljenost tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko pozvalo, da dopolni predlog za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse, kar je tožeča stranka storila z vlogo z dne 24. 1. 2018, v kateri bi lahko navedla vsa tista dejstva, ki jih sicer sedaj navaja v pritožbi, ki pa so nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati na podlagi prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi pridobljenih podatkov ugotovilo, da ima tožeča stranka odprt transakcijski račun, ki ni blokiran in na njem je desetkrat več sredstev, kot znaša dolžna sodna taksa. Sodišče prve stopnje je zato v sklepu pravilno ugotovilo, da glede na zatrjevana dejstva in dokaze, tožeča stranka ni dokazala, da bi bilo njeno finančno ali likvidnostno stanje tako slabo, da ne bi zmogla plačati sodne takse v višini 6.195,00 EUR oziroma da bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost (primerjaj s tretjim in petim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

6. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).