Administrative court dismisses incomplete lawsuit for failure to identify challenged act and state relief claims.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit because the complaint failed to identify the specific administrative act being challenged or state the grounds for objection. Although the court granted extensions and issued formal warnings, the plaintiff did not supplement the filing with the required act or explain her legal arguments. Consequently, the court ruled the lawsuit incomplete and non-actionable under the Administrative Dispute Resolution Act.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 30. člena ZUS-1; drugi odstavek 31. člena ZUS-1: A lawsuit is dismissed if the plaintiff fails to identify the challenged act, explain the grounds for objection, and propose relief after being given a final opportunity to cure the defect.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrže.
[JEDRO]
V predmetni zadevi je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu, iz katere pa ni razvidno, kakšna je odločitev, ki jo izpodbija (iz tožbe ni razvidno, kaj se ji nalaga oziroma kaj se od nje zahteva), ne zakaj toži. Iz tožbe tako ni razvidno, zakaj se z izpodbijano odločitvijo ne strinja, tožnica pa tudi ne navaja, kako in v čem se naj izpodbijani akt odpravi. Tožnica izpodbijanega akta tožbi tudi ni priložila.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožeča stranka je v predmetni zadevi vložila tožbo, v kateri navaja, da jo vlaga zoper prvostopno odločbo in kmetijsko inšpektorico ter Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območna enota Maribor in navaja številki 0611-1352/2017-33 z dne 16. 10. 2017 in št. 0611-2060/2017/7 z dne 11. 10. 2017. Kot obrazložitev tožbe navaja „pritožba anonimno prijavo“ in da zahteva vse podatke o prijavitelju v celoti, odškodninsko odgovornost države in inšpektorice. Hkrati je to vloga za sodno varstvo in brezplačno pravno pomoč, oprostitev plačila sodnih taks in sodnih stroškov.
2. Sodišče je tožnico s pozivom z dne 1. 12. 2017 pozvalo, da predloži akt, ki se izpodbija s tožbo, na kar je tožnica z dopisom z dne 5. 1. 2018 vložila vlogo za podaljšanje roka za odpravo pomanjkljivosti tožbe, sodišče pa je njenemu predlogu ugodilo in ji rok za dopolnitev tožbe podaljšalo do 31. 3. 2018. Tožnica svoje vloge ni dopolnila, sodišče pa ji je poslalo še poziv z dne 17. 4. 2018, katerega je prejela 21. 4. 2018, s katerim jo je pozvalo, naj svojo tožbo v danem roku dopolni tako, da pošlje izpodbijani akt, razloži zakaj se s tem aktom ne strinja in predlaga kako in v čem se naj ta akt odpravi. Opozorilo jo je na to, da iz vložene tožbe ni razvidno, kaj želi z njo doseči, niti kakšen akt in iz katerih razlogov ga izpodbija, ta akt pa tožbi tudi ni priložen. Tožnica na ta poziv ni odgovorila.
3. Tožba je nepopolna.
4. Prvi odstavek 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da je treba v tožbi med ostalim navesti upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj se toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi. Tožbi je treba priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji.
5. Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva predsednik senata od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Obenem ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, in ga opozoriti na posledice, če tega ne stori (prvi odstavek 31. člena ZUS-1). Če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zavrže tožbo s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani akt ničen (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).
6. V predmetni zadevi je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu, iz katere pa ni razvidno, kakšna je odločitev, ki jo izpodbija (iz tožbe ni razvidno, kaj se ji nalaga oziroma kaj se od nje zahteva), ne zakaj toži. Iz tožbe tako ni razvidno, zakaj se z izpodbijano odločitvijo ne strinja, tožnica pa tudi ne navaja, kako in v čem se naj izpodbijani akt odpravi. Tožnica izpodbijanega akta tožbi tudi ni priložila.
7. Ker je tožničina tožba nepopolna, jo je sodišče z zgoraj navedenima pozivoma pozvalo, da jo dopolni. Pri tem je bila opozorjena na posledice, ki bodo nastale, če tega ne bo storila.
8. Ker kljub pozivu tožnica tožbe ni dopolnila, kot ji je bilo naloženo, tožba, ki jo je vložila, pa ni takšna, da bi jo bilo mogoče obravnavati, jo je sodišče zavrglo (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).