Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 110/2018 ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.110.2018 AI generated

Supreme Court dismisses appeal request for review permission due to non-fulfillment of Article 367 ZPP conditions.

Case Number VSRS Sklep II DoR 110/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request for permission to file a review appeal against the second-instance judgment. The defendant argued that lower courts failed to provide sufficient reasoning regarding the inadmissibility of testimony and contradictions in contract purpose determinations under Article 8 of the Civil Procedure Act. The court determined that these specific arguments did not meet the statutory requirements for granting review permission under Article 367 of the Civil Procedure Act.

Legislator headnote

AI generated

Article 367 of the Civil Procedure Act; Article 367.a of the Civil Procedure Act; Article 367.c of the Civil Procedure Act: A request for permission to file a review appeal is inadmissible if the alleged errors do not constitute significant legal issues warranting Supreme Court intervention under the strict statutory criteria.

Keywords

AI generated
review appeal permission Civil Procedure Act significant legal issues inadmissible request supreme court jurisdiction

Cited Legislation

AI generated
Article 367 of the Civil Procedure Act
Article 367.a of the Civil Procedure Act
Article 367.c of the Civil Procedure Act
Article 8 of the Civil Procedure Act
Article 339 of the Civil Procedure Act

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženčev predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča št. VL 77857/2015-I z dne 30. 6. 2015 (v nadaljevanju sklep o izvršbi) v veljavi v prvem odstavku za glavnico v znesku 31.335,67 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 28.868,00 EUR od 21. 4. 2015 do plačila ter od zneska 2.467,67 EUR od 23. 6. 2015 dalje do plačila ter v tretjem odstavku. V II. točki izreka je v preostalem delu sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, in sicer za zakonske zamudne obresti od zneska 2.467,67 EUR od 22. 4. 2015 do 22. 6. 2015. V III. točki izreka je odločilo, da je toženec dolžan v roku 15 dni povrniti tožniku njegove pravdne stroške v višini 2.840,40 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo ter odločilo, da pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih:

1) Ali je obveznost sodišč, da v okviru proste dokazne ocene skladno z določbo 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) natančno in jasno podajo opredelitev vseh razlogov, zaradi katerih posamezne dokaze štejejo za neverodostojne ter so pri tem dolžna to svojo opredelitev podati tudi na takšen način, da zavzamejo jasna, logična in razumljiva stališča glede dejanskih nadziranj pravdne stranke, ki jih zatrjuje, pri čemer se stopnja obveznosti podaje natančne obrazložitve še poveča v primeru neuspeha stranke v postopku? V konkretnem postopku tako, ali sta bili sodišči dolžni podati jasno in vsebinsko povezano obrazložitev glede neverodostojnosti toženčeve izpovedbe, zanjo podati točne in konkretne razloge njene vsebinske neverodostojnosti, same zase, ter pojasniti tudi pomen drugih izvedenih ocenjevanih dokazov, vključitev v socialna zavarovanja ter izkazano in nesporno prejemanje osebnih dohodkov iz naslova delovnega razmerja ter dejstvo, da je prav ustanoviteljica kot tudi prokuristka toženčevega delodajalca v Sloveniji E. toženčeva mama, direktor pa toženčev oče, na tako ugotovljeno neverodostojnost te izpovedbe? 2) Ali gre pri točki 17. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje, da je bil edini cilj pogodbe o štipendiranju pridobitev toženčeve izobrazbe, in točki 22, da je bil namen štipendijske pogodbe, da štipendist s pridobljenim znanjem v tujini dejansko opravlja delo v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) in na ta način prispeva k razvoju gospodarstva v RS, za dva diametralno nasprotna namena pogodbe, ki se medsebojno izključujeta, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določbe 339.

člena ZPP? Navaja, da sodišči nista pojasnili toženčeve domnevne neverodostojnosti. Sodbi nižjih sodišč nasprotujeta sami sebi glede dvojnega izključujočega namena pogodbe o štipendiranju. Sodišči bi morali upoštevati določbo 83. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), saj toženec ni bil seznanjen z namenom pogodbe, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v 22. točki obrazložitve sodbe. Sodišči ne pojasnita povezave med namenom pogodbe in vsebino toženčeve obveznosti. Sklicuje se na sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 7/2016 z dne 21. 9. 2017, X Ips 11/2016 z dne 6. 7. 2017, II Ips 260/2015 z dne 9. 2. 2017 in II Ips 190/2017 z dne 21. 12. 2017 ter sklepa II Ips 26/2016 z dne 30. 11. 2017 in II DoR 41/2016 z dne 16. 6. 2016 ter na Pravna mnenja VS SRS, št. 2/82.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženčevem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato njegov predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).