Legislator Case Law & Legislation
UPRS Sodba II U 476/2016-17 ECLI:SI:UPRS:2018:II.U.476.2016.17 AI generated

Administrative court dismissed appeal against tax enforcement for unpaid legal aid case costs transferred to the state.

Case Number UPRS Sodba II U 476/2016-17
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's appeal against a tax enforcement decision ordering the defendant to pay legal aid case costs. The court found that under the applicable version of the Legal Aid Act, these costs had legally transferred to the Republic of Slovenia, making the state the creditor. Since the defendant failed to pay the transferred debt, the tax authority correctly initiated enforcement proceedings based on the final court judgment.

Legislator headnote

AI generated

46. člen ZBPP; 143., 156. člen ZDavP-2: When legal aid case costs transfer to the Republic of Slovenia as the creditor, the tax authority may enforce the debt via tax enforcement proceedings using the court's cost decision as the enforcement title.

Keywords

AI generated
legal aid costs tax enforcement proceedings costs transfer enforcement title state as creditor legal aid act tax collection law

Cited Legislation

AI generated
46. člen ZBPP
2015 veljaven 46. člen ZBPP, ki ga je v zvezi z 29.
29. člen ZBPP-C
143. člen ZDavP-2
156. člen ZDavP-2
157. člen ZDavP-2
63. člen ZUS-1
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Do 4. 4. 2015 veljaven 46. člen ZBPP, ki ga je v zvezi z 29. členom ZBPP-C treba uporabiti v predmetni zadevi, določa, da terjatev stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči - proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče presodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba, s katero sodišče odloči o stroških, šteje za izvršilni naslov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z v uvodu citiranim sklepom o davčni izvršbi je bilo ugotovljeno, da je tožnik dolžan plačati terjatev do nasprotne stranke po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v znesku 414,80 EUR, zamudne obresti v znesku 17,28 EUR in stroške izdaje tega sklepa v višini 25,00 EUR ter nadaljnje zamudne obresti od zneska glavnice, ki tečejo od 27. 8. 2016 dalje do vključno dneva plačila. Izvršilni naslov je sodba Okrajnega sodišča v Mariboru, št. III P 1369/2012 z dne 17. 3. 2015, ki je postala izvršljiva dne 23. 2. 2016. Odločeno je bilo, da se zoper tožnika opravi davčna izvršba z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri A. d.d. Hranilnica opravi rubež sredstev do višine dolgovane obveznosti po sklepu o izvršbi, pri čemer upošteva izvzetja iz 159. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in omejitve izvršbe iz 160. člena ZDavP-2, kolikor gre za sredstva nakazana za tekoči mesec. Hranilnici se naloži, da na dan prejema sklepa o izvršbi zarubi dolžnikova denarna sredstva do višine dolgovane denarne obveznosti in prenese oziroma izvršuje prenose zarubljenih sredstev na prehodni račun Finančne uprave RS. Banki oziroma hranilnici se prepoveduje izplačati zarubljena denarna sredstva tožniku, slednjemu pa razpolagati z denarnimi sredstvi, dokler ne bo poravnan celoten dolg po sklepu o izvršbi. Tožnik se je zoper ta sklep pritožil, Ministrstvo za finance pa je njegovo pritožbo zavrnilo.

2. Iz obrazložitve zgoraj navedenih aktov izhaja, da je predlagatelj izvršbe Okrožno sodišče v Mariboru v skladu s 146. členom ZDavP-2 prvostopnemu organu poslalo predlog za izterjavo denarne terjatve izkazane z v izreku navedenim izvršilnim naslovom. Po določbi 156. člena ZDavP-2 davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti. Ker tožnik dolgovane obveznosti ni poravnal, je bila zoper njega v skladu z določbo 143. člena ZDavP-2 začeta davčne izvršba. Če se terjatev, ki je predmet izterjave, obrestuje, predlagatelj izvršbe obračuna zamudne obresti do dneva izdaje predloga za izvršbo, od dneva izdaje predloga dalje pa obračuna zamudne obresti davčni organ oziroma po prejemu sklepa o izvršbi hranilnica po davčnih predpisih ob upoštevanju 96. člena ZDavP-2.

3. Pritožbeni organ tožniku še pojasnjuje, da je bil v predmetni zadevi izdan izvršilni naslov in sicer sodba Okrajnega sodišča v Mariboru, št. III P 1369/2012 z dne 17. 3. 2015, ki je postala izvršljiva dne 23. 2. 2016, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki v tej pravdni zadevi, to je B.B., pravdne stroške v višini 414,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz dokumentacije nadalje izhaja, da je Okrožno sodišče v Mariboru dne 6. 5. 2016 tožnika obvestilo, da je bila B.B. na podlagi odločbe št. Bpp 210/2013 z dne 5. 2. 2013 upravičena do brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje, to je postopku št. III P 1369/2012 Okrajnega sodišča v Mariboru, za izvedbo pa je bila določena odvetnica C.C. iz Maribora. S sklepom z dne 20. 3. 2015 je bila odvetnici priznana in izplačana nagrada v višini 512,40 EUR. Po obrazloženem je na podlagi 46. člena ZBPP v zvezi s prehodnimi določbami 29. člena ZBPP-C na Republiko Slovenijo prešla terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova stroškov postopka do višine stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Glede na to je terjatev B.B. v znesku 414,80 EUR prešla na Republiko Slovenijo. Ker tožnik naložene obveznosti v predpisanem roku ni poravnal, je predlagatelj izvršbe dne 20. 7. 2016 prvostopnemu organu podal predlog za izterjavo dolga v elektronski obliki. Na podlagi tega predloga je prvostopni organ tožniku najprej izdal opomin pred izvršbo z dne 27. 7. 2016, in ga pozval, da dolgovani znesek poravna v roku 8 dni od prejema opomina. Pri tem ga je opozoril, da bo v nasprotnem primeru na podlagi določbe 143. člena, v zvezi z določbo 156. člena ZDavP-2 začet postopek davčne izvršbe. Ker tožnik kljub izdaji opomina svoje obveznosti ni poravnal, je prvostopni organ pravilno izdal sklep o davčni izvršbi. Glede pritožbenih navedb drugostopni organ pojasnjuje, da po petem odstavku 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati, zato so očitki tožeče stranke, da je sodba, na podlagi katere je prvostopni organ izdal sklep o davčni izvršbi, nezakonita, neupoštevni. Tovrstne navedbe bi tožnik lahko uveljavljal zgolj v postopku izdaje izvršilnega naslova.

4. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da že ves čas zatrjuje neutemeljenost izvršbe zaradi v postopku storjenega kaznivega dejanja. Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi sodbe III P 1369/2012, ki pa je sloneča na krivi izpovedbi ter krivem pričanju in tako predstavlja nezakonito podlago za izvršbo. Zoper to sodbo se bo na podlagi ugotovitev v kazenskem postopku pričela tudi obnova civilnega postopka. Tožnik je zoper nasprotne stranke v postopku III P 1369/2012 vložil kazensko ovadbo zaradi krive izpovedbe in krivega pričanja, kazenski postopek pa je v teku pri Okrajnem sodišču v Mariboru. Kaznivo dejanje krive izpovedbe sta storili B.B. kot nasprotna stranka ter D.D. kot priča in sta s tem materialno in imaterialno oškodovali tožnika. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in s postopkom izvršbe zoper tožečo stranko počaka do konca postopka v kazenski zadevi.

5. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Vztraja pri razlogih iz obrazložitve prvostopnega sklepa in drugostopne odločbe in dodaja, da se je v pritožbenem postopku presojala zgolj pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi glede na dejansko in pravno stanje v času njegove izdaje.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Do 4. 4. 2015 veljaven 46. člen ZBPP, ki ga je v zvezi z 29. členom ZBPP-C (Uradni list RS, št. 19/2015) treba uporabiti v predmetni zadevi, določa, da terjatev stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče presodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba, s katero sodišče odloči o stroških, šteje za izvršilni naslov.

8. V predmetni zadevi je takšen izvršilni naslov sodba Okrajnega sodišča v Mariboru št. III P 1369/2012 z dne 17. 3. 2015, pravnomočna 12. 1. 2016 in izvršljiva 23. 2. 2016, s katero je sodišče (med ostalim) v III. točki izreka odločilo, da je tožnik dolžan B.B. v roku 15 dni od prejema sodbe plačati pravdne stroške v višini 414,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

9. B.B. je bila za zadevo št. III P 1369/2012 pri Okrajnem sodišču v Mariboru dodeljena brezplačna pravna pomoč. Odvetnici, ki ji je bila zaupana izvršitev te brezplačne pravne pomoči, je bilo iz tega naslova izplačano 512,40 EUR, zato je glede na zgoraj citirano določbo 46. člena ZBPP terjatev B.B. do tožnika iz naslova stroškov postopka prešla na Republiko Slovenijo.

10. Ker tožnik svoje obveznosti iz naslova stroškov postopka ni poravnal, kar med strankama ni sporno, je bil utemeljeno začet postopek davčne izvršbe (143. v zvezi s 156. členom ZDavP-2).

11. Tožeča stranka tudi s tožbenimi ugovori ne more biti uspešna. Kot izhaja iz tožbenih navedb, se tožnik ne strinja s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. III P 1369/2012 z dne 17. 3. 2015, torej z izdanim izvršilnim naslovom, izpodbijanje izvršilnega naslova pa v postopku davčne izvršbe ni več mogoče (peti odstavek 157. člena v času odločanja v upravnem postopku veljavnega ZDavP-2). Ugovore v zvezi z nepravilnostjo izvršilnega naslova je mogoče uveljavljati le v postopku, v katerem je ta izdan. Da bi bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen ali da bi bilo razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti pa tožeča stranka ne zatrjuje.

12. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).