Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 921/2018 ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.921.2018 AI generated

Court dismisses appeal, ruling court fees for counterclaims arise upon filing regardless of subordination status.

Case Number VSL Sklep II Cp 921/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court rejected the appellant's challenge to a court fee assessment order issued against a counterclaim. The appellant argued that fees for a counterclaim should not be due until the court determines the scope of joint assets, whereas the first-instance court held fees are triggered by the filing itself. The court affirmed that statutory provisions mandate fee liability upon submission of the claim, establishing that subordination does not alter this procedural requirement.

Legislator headnote

AI generated

1. prvi odstavek 5. člen Zakona o sodnih taksah; 338. člen Zakona o pravdnem postopku: Taksna obveznost za podredno postavljen zahtevek nastane z vložitvijo tožbe in ne pričakuje odločitve o obsegu skupnega premoženja.

Keywords

AI generated
court fees liability counterclaim filing subordinated claim joint assets scope procedural prerequisites ZST-1 provision ZPP appeal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Taksna obveznost za podredno postavljen zahtevek nastane z vložitvijo tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 28.8.2017, s katerim je tožeči stranki naložena obveznost plačila sodne takse za (nasprotno) tožbo v višini 1.005,00 EUR.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo plačilni nalog razveljavljen ali razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da eventualna nasprotna tožba nima enakega statusa in pomena v smislu obravnavanja in vrstnega reda kot „navadna „ nasprotna tožba. Obravnavala se bo in o njej bo odločeno samo v primeru, da bo ugotovljeno, da v skupno premoženje pravdnih strank sodijo premoženjske pravice iz naslova tožnikovega življenjskega zavarovanja oz. da v skupno premoženje sodi tudi osebno avtomobil X. Tožnik prvenstveno meni, da navedeno ne sodi v skupno premoženje. Če pa bo ugotovljeno, da v skupno premoženje sodi to, kar toženka uveljavlja s tožbo, bodo izpolnjeni pogoji za obravnavanje nasprotne tožbe. Taksna obveznost še ni nastala; drugačno stališče prvostopenjskega sodišča je napačno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik meni, da taksna obveznost za nasprotno tožbo ni nastala, ker jo je vložil kot eventualno nasprotno tožbo; predlagal odločanje o zahtevku zgolj v primeru, da se bo sodišče postavilo na stališče, da v skupno premoženje pravdnih strank sodijo tudi njegove premoženjske pravice iz naslova življenjskega zavarovanja in osebni avtomobil X (eventualna kumulacija zahtevkov).

5. Taksna obveznost za tožbo – enako za nasprotno tožbo – nastane ob njeni vložitvi (1. točka prvega odstavka 5. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1). To velja tudi za podredno postavljene zahtevke, saj za tak primer zakon izjeme od splošne določbe o nastanku taksne obveznosti ne predpisuje. V sodni praksi in teoriji 1 je sprejeto stališče, da tudi v primeru vlaganja podrednih zahtevkov taksna obveznost nastane ob njihovi vložitvi. Pomembno je le, ali gre za različne zahtevke ali en zahtevek v različnih oblikah.

6. Tožnik uveljavlja večji (dodaten) obseg skupnega premoženja, kot ga toženka uveljavlja s tožbo. Podredna postavitev zahtevka ne pomeni, da do njegovega obravnavanja ne more priti pred odločitvijo o toženkinem zahtevku. Samó odločitev o njem je pogojevana z uspešnostjo toženkinega zahtevka o obsegu skupnega premoženja. Sodno takso je torej pritožnik dolžan plačati; plačilo sodne takse je predpostavka za obravnavanje nasprotne tožbe (105.a. čl. ZPP).

7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).

1 Vladimir Balažic, Možne pravne razlage nekaterih pravnih vprašanj, Pravosodni bilten št. 2/2003