Appeal dismissed for prisoner's total non-response and passive attitude preventing community service substitution.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the prisoner's appeal, ordering full execution of the one-year prison sentence instead of community service. The prisoner failed to respond to court summons and social center invitations, merely requesting a second chance without providing any justification or guarantee of future compliance. The court ruled that such total passivity and disrespect for judicial authority preclude any extension of the penalty through community service.
Legislator headnote
AI generated86. člen KZ-1; 402. člen ZKP: A prisoner's total non-response, passivity, and disrespectful attitude toward the privilege of substituting prison time with community service preclude any extension of the penalty on that basis.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba obsojenega F. K.se zavrne kot neutemeljena.
II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.
[JEDRO]
Popolna neodzivnost, pasivnost in ignorantski odnos obsojenega do privilegija, ki mu ga je z izrečeno sodbo omogočilo sodišče prve stopnje, da se torej izrečena kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist, zato po oceni pritožbenega sodišča ne omogočajo in ne dopuščajo nobenega podaljševanja izvršitve kazni na ta način. Zgolj obsojenčeva prošnja, da se ga ponovno napoti na CSD za dogovor za opravljanje družbeno koristnega dela, ko je hkrati očitno, da sam v tej smeri ni storil prav ničesar, namreč na podlagi vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin ni nobena garancija, da bi obsojenec svoje obveznosti tudi dejansko izpolnil.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se kazen eno leto zapora, izrečena obsojenemu F.K. s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 27702/2014 z dne 1. 2. 2017, zaradi neizpolnjevanja nalog, ki izvirajo iz opravljanja dela v splošno korist, na podlagi enajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), v celoti izvrši.
2. Zoper sklep se je pritožil obsojeni, brez navedbe pritožbenih razlogov, le s prošnjo sodišču druge stopnje, da ga ponovno napoti na center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) za dogovor glede opravljanja dela v splošno korist.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Obsojeni v laični pritožbi razlogom izpodbijanega sklepa ne nasprotuje, temveč dejansko izraža le prošnjo, da se mu omogoči popraviti "prekršek", ki ga je storil s tem, da se ni odzval na poziv sodišča. Vendar obsojencu ni mogoče ugoditi. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin, da se obsojenec na vabilo CSD v zvezi z realizacijo sodbe, to je opravljanja dela v splošno korist ni odzval, izostanka tudi ni opravičil, da se nadalje ni odzval niti na ponovni poziv sodišča z dne 8. 9. 2017, in nanj ni odgovoril vse do odločitve sodišča prve stopnje, posledično sprejelo pravilno odločitev, da se obsojencu izrečena kazen eno leto zapora v celoti izvrši. Utemeljeno in pravilno je poudarilo, da vzrok neizpolnjevanja nalog ni v objektivnih okoliščinah, ki bi obsojencu onemogočale opravljanje tega dela, temveč v obsojenčevem družbeno nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic. Pri tem po oceni pritožbenega sodišča ne gre spregledati, da obsojeni dopisov in pozivov sodišča sploh ni dvigoval po redni pošti in je zato bilo potrebno vročanje po sodnem vročevalcu, kot tudi izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa.
5. Obsojeni torej ni pokazal prav nobene volje za opravljanje dela v splošno korist. Takšno ravnanje oziroma opustitev dolžnega ravnanja obsojenega, pa je povsem nespoštljivo tako do sodišča, družbeno sprejetih in veljavnih norm in nenazadnje tudi vseh delavcev oziroma oškodovancev, ki jim je s kaznivim dejanjem povzročil ugotovljeno škodo. Popolna neodzivnost, pasivnost in ignorantski odnos obsojenega do privilegija, ki mu ga je z izrečeno sodbo omogočilo sodišče prve stopnje, da se torej izrečena kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist, zato po oceni pritožbenega sodišča ne omogočajo in ne dopuščajo nobenega podaljševanja izvršitve kazni na ta način. Zgolj obsojenčeva prošnja, da se ga ponovno napoti na CSD za dogovor za opravljanje družbeno koristnega dela, ko je hkrati očitno, da sam v tej smeri ni storil prav ničesar, namreč na podlagi vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin ni nobena garancija, da bi obsojenec svoje obveznosti tudi dejansko izpolnil. Ob tem tudi ni mogoče spregledati, da je njegova pritožba povsem brez vsebine, tudi glede razlogov, ki bi mu morda onemogočali opravljanje dela v splošno korist.
6. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenega kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP).
7. Odločitev o plačilu sodne takse je posledica neuspešne pritožbe in temelji na določbah prvega odstavka 98. člena in prvega odstavka 95. člena ZKP, sodna taksa pa je odmerjena po Zakonu o sodnih taksah (ZST-1) in tarifni številki 74013 Taksne tarife.