Court dismisses defense appeal regarding inadmissibility of a witness statement obtained without rights violation.

Pritožba zagovornika obdolženega R. S. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Glede na takšno procesno situacijo bo šele v nadaljevanju kazenskega postopka, potem, ko bo S. S. poučena v skladu z določbami 236. člena ZKP izjavila, ali bo uveljavljala pravno dobroto, da zoper moža ne priča oziroma v primeru pričanja na podlagi vsebine njene izpovedbe mogoče odločiti, ali se sme sodna odločba opirati na njen zagovor kot osumljenke v fazi preiskave. Odločitev o tem, ali gre za dokaz, ki ga je potrebno izločiti iz spisa in posledično, v skladu z dokritno sadežev zastrupljenega drevesa ravnati enako tudi glede vseh dokazov, ki izvirajo oziroma so pridobljeni na podlagi njenega zagovora, bo torej mogoče sprejeti v nadaljevanju kazenskega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog zagovornika obdolženega za izločitev dokazov, in sicer zagovora S. S. (pravilno zapisnika o zaslišanju osumljenke S. S.) ter vseh na njegovi osnovi pridobljenih dokazov.

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega, ki pritožbenih razlogov ne navaja, predlaga pa, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlogu obdolženega za izločitev dokazov ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da zapisnik o zaslišanju osumljenke S. S. v fazi preiskave ni bil pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne s kršitvijo določb kazenskega postopka. Pred zaslišanjem je bila namreč osumljena pravilno poučena na podlagi drugega odstavka 227. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni zakonskih pogojev za izločitev tega dokaza oziroma zapisnika iz kazenskega spisa.

5. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje navedbam zagovornika, da ista oseba v isti kazenski zadevi ne more imeti hkrati položaja obdolženca in priče, vendar v obravnavani zadevi takšna situacija ne obstaja. S. S. je bila namreč na podlagi prvo vložene zahteve za opravo preiskave v vlogi osumljenke, "šele" po vložitvi obtožnice zoper R. S. pa se je njen status spremenil v položaj privilegirane priče. Glede na takšno procesno situacijo bo šele v nadaljevanju kazenskega postopka, potem, ko bo S. S. poučena v skladu z določbami 236. člena ZKP izjavila, ali bo uveljavljala pravno dobroto, da zoper moža ne priča oziroma v primeru pričanja na podlagi vsebine njene izpovedbe mogoče odločiti, ali se sme sodna odločba opirati na njen zagovor kot osumljenke v fazi preiskave. Odločitev o tem, ali gre za dokaz, ki ga je potrebno izločiti iz spisa in posledično, v skladu z dokritno sadežev zastrupljenega drevesa ravnati enako tudi glede vseh dokazov, ki izvirajo oziroma so pridobljeni na podlagi njenega zagovora, bo torej mogoče sprejeti v nadaljevanju kazenskega postopka.

6. Pritožbene navedbe, da so z upoštevanjem zagovora S. S. kršena temeljna pravna jamstva obdolženega R. S., s čemer zagovornik smiselno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, so zato v tej fazi postopka preuranjene in neutemeljene.

7. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je torej v celoti pravilna in zakonita in je pritožbena navajanja zagovornika obdolženega ne morejo v ničemer omajati. Zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper izpodbijani sklep odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.