Court reduces lawyer fees by rejecting unnecessary points and invalid VAT on non-taxable counsel.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the appeal against a first-instance decision regarding the allocation of litigation costs. The appellant argued that the lower court incorrectly awarded 100 points for a time-barred request and 225 points for a procedural filing, alongside an invalid value-added tax charge. The court agreed, ruling that costs must strictly correspond to necessary procedural steps and that the lawyer was not a VAT obligor, thereby reducing the total award to 263.06 EUR.
Legislator headnote
AI generated154. člen ZPP v zvezi s 155. členom ZPP: Sodišče lahko prizna stroške le tiste, ki so bili potrebni za spor, in mora po skrbni presoji izključiti stroške za nepotrebna dejanja ali napačno obračunane davke.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani stroškovni del sodbe (V. točka izreka) spremeni tako, da se znesek 412,84 EUR zniža na znesek 263,06 EUR.
[JEDRO]
Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, lahko sodišče upošteva samo tiste, ki so potrebni za spor. O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloča po skrbni presoji vseh okoliščin, česar pa v okoliščinah konkretnega primera ni opravilo na zadovoljiv, niti prepričljiv način. Neutemeljeno je priznanih 100 točk za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je bil s sklepom kot prepozen zavržen.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 13. 10. 2015 in št. ... z dne 10. 7. 2015 (I. tč. izreka). Tožnika je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno oz. 20 ur tedensko z omejitvami, da bo delo fizično lahko, brez dvigovanja bremen, težjih od 5 kg, v dnevnih izmenah in ustreznih mikroklimatskih pogojih od 6. 5. 2015 dalje (II. tč. izreka). Od istega dne dalje je tožniku priznalo pravico do delnega nadomestila (III. tč. izreka). Hkrati je odločilo, da o odmeri in izplačevanju denarnega nadomestila 1 odloči tožena stranka s posebno odločbo v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (IV. tč. izreka). Toženo stranko je zavezalo, da za tožnika v 15-ih dneh na račun Delovnega in socialnega sodišča povrne stroške postopka v višini 412,84 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Stroškovni izrek prvostopenjske sodbe izpodbija tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga spremembo V. tč. izreka tako, da se znesek 412,84 zniža na znesek 263,06 EUR.
Ne soglaša s priznanjem 100 točk za predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je bil predlog kot prepozen zavržen, so stroški iz tega naslova priznani v nasprotju s 155. členom ZPP. Enako velja glede nepotrebno priznanih 225 točk za pripravljalno vlogo z dne 8. 3. 2017, ki se nanaša na materijo zamujenega procesnega dejanja, ki jo je zakrivila tožeča stranka, oz. je podan položaj, ki se je primeril tej stranki. Neutemeljeno je obračunan tudi DDV, saj odvetnica sploh ni davčna zavezanka, kot izhaja iz javno dostopnih podatkov Finančne uprave RS z dne 2. 2. 2018.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 154. členu Zakona o pravdnem postopku 2 (ZPP) v zvezi s 155. členom istega zakona. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, namreč lahko sodišče upošteva samo tiste, ki so potrebni za spor. O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloča po skrbni presoji vseh okoliščin, česar pa v okoliščinah konkretnega primera ni opravilo na zadovoljiv, niti prepričljiv način.
5. Pritožba pravilno poudarja, da je neutemeljeno priznanih 100 točk za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je bil s sklepom z dne 22. 6. 2017 kot prepozen zavržen (list. št. 52 - 53). Enako velja za 225 priznanih točk za pripravljalno vlogo z dne 8. 3. 2017, ki se vsebinsko nanaša na zamujeno procesno dejanje. Končno je neutemeljeno obračunan 22 % DDV. Iz sodnega spisa ne izhaja, da bi pooblaščena odvetnica tak strošek priglasila, iz javno dostopnih podatkov na spletni strani Ministrstva za finance pa je celo razvidno, da odvetnica ni zavezanka za DDV (list. št. 75).
6. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in dosojenih 412,48 EUR znižati na 263,06 EUR. Toženo stranko je k povračilu stroškov tožnikove pooblaščene odvetnice, ki ga zastopa po odločbi BPP v skladu s Tarifno št. 15 Odvetniške tarife 3 (OT) mogoče zakonito zavezati za 300 točk za tožbo + 225 točk za vlogo z dne 12. 1. 2016, 300 točk za prvi narok za glavno obravnavo + 300 točk (2x150) za drugi in tretji narok za glavno obravnavo, kar skupaj znese 1.125 točk. K temu je potrebno dodati še 21,25 točk iz naslova 2 % materialnih stroškov. Skupno je torej mogoče zakonito priznati največ 1146,25 točk x 0,459 EUR = 526,13 EUR : 2 = 263,06 EUR, kot pravilno poudarja tožena stranka v pritožbi.
7. Zaradi obrazloženega je bilo potrebno izpodbijani del sodne odločbe na temelju 3. točke 365. člena ZPP spremeniti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
1 Pravnomočni sklep o popravi sodbe št. V Ps 1682/2015 z dne 20. 2. 2018.
2 Ur. l. RS, št. 73/07, 45/08 in 10/2017.
3 Ur. l. RS, št. 2/2015.