Court allows fee waiver after second instance corrects first instance's factual finding on debt status.
Legislator summary
AI generatedThe second instance court granted the fee waiver request, overturning the first instance's rejection. The appellant argued severe financial hardship due to low income and three children, while the first instance incorrectly assumed the bank balance represented available funds. The appellate court determined the balance was a loan for legal costs, not liquid assets, and thus ruled in favor of the fee waiver.
Legislator headnote
AI generated11. člen ZST-1; 338. člen ZPP: When a party timely corrects a factual error regarding asset status in the second instance, the court must re-evaluate eligibility for fee waivers under the relevant statute.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se tožečo stranko oprosti plačila sodnih taks.
[JEDRO]
Tožeča stranka je takoj, ko je bila seznanjena z okoliščinami, ki so bile podlaga za zavrnitev njene prošnje za oprostitev plačila sodne takse, pojasnila dejansko stanje in ga dokazala. Ob dejstvu, da je znesek 23.062,88 EUR dejansko predstavljal njen kredit za plačilo računov za sodne stroške, ki so že zapadli, je pritožbeno sodišče na podlagi pritožbi predloženih dokazov ugotovilo drugačno dejansko stanje in odločbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, obročno plačilo in odlog plačila sodne takse.
2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi navaja, da prvi tožnik prejema plačo v višini 2.500,00 EUR mesečno, da je druga tožnica brezposelna, da sta dolžna preživljati tri mladoletne šoloobvezne otroke. Vsi so brez kakršnegakoli drugega premoženja, njihov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana znaša 500,00 EUR in ne dosega dohodkovnega cenzusa iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (595,06 EUR), zato sodne takse v višini 4.445,00 EUR za primarni in 1.515,00 EUR za podredni zahtevek ne moreta plačati, ne da bi bilo ogroženo preživljanje njune družine. Z zneskom, ki je bil na računu druge tožnice pri ... v januarju 2018 v znesku 23.062,88 EUR sodne takse ne moreta plačati. To je bilo posojilo, ki sta ga pridobila z namenom poplačila odvetniških in sodnih stroškov zaradi postopka pred sodiščem v B., kjer je potekal spor ... Tožnik je moral za stroške odvetnika plačati 11.640,75 EUR in 3.579,48 EUR ter za stroške svojega delodajalca 10.081,87 EUR, za kar prilaga tudi dokaze.
3. Pritožba je utemeljena.
4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnika nista lastnika nepremičnin, niti vrednejših premičnin, razen zneska 23.062,88 EUR na računu druge tožnice in presodilo, da zaradi slednjega pogoji za oprostitev, obročno plačilo, ali odlog plačila sodne takse na podlagi 11. člena ZST-1 niso izpeljani.
5. Tožeča stranka je takoj, ko je prejela sklep in bila seznanjena z okoliščinami, ki so bile podlaga za zavrnitev njene prošnje, v pritožbi zoper sklep, pojasnila dejansko stanje in ga dokazno podkrepila. Ob dejstvu, da je znesek 23.062,88 EUR dejansko predstavljal kredit tožeče stranke za plačilo računov za sodne stroške, ki so že zapadli in ob nadaljnjem dejstvu, da je tožeča stranka plačilo dokazala, je pritožbeno sodišče na podlagi dokazov, ki jih je predložila pritožbi, ugotovilo drugačno dejansko stanje in odločbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo.
6. V konkretnem primeru je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo pravdnega postopka in znaša za primarni tožbeni zahtevek 4.545,000 EUR, za podrednega pa 1.515,00 EUR. Dohodek na posameznega družinskega člana (5-članska družina s tremi šoloobveznimi otroci) ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato sta pritožnika upravičena do oprostitve plačila sodnih taks v celoti.
7. Glede na to, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovilo dejansko stanje, navedbe pritožnikov s predloženimi dokazi pa so bili v pritožbenem postopku glede na zgoraj obrazloženo, pravočasne, jih je pritožbeno sodišče upoštevalo in spremenilo izpodbijano odločitev tako kot sledi iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena ZPP).