Appeal dismissed; late mitigating circumstances regarding sentencing guidelines do not justify reducing a combined sentence.

I. Pritožba zagovornike obsojene A.K. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojena se oprosti plačila sodne takse.

[JEDRO]

Novih, kasneje nastalih olajševalnih okoliščin v nepravi obnovi postopka ni mogoče upoštevati. Njen predmet namreč niso dejstva, ki so določala odmero posamičnih kazni, ampak dejstvo, da so bile te izrečene, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku (1. točka prvega odstavka 407. člena ZKP). Gre torej za nekaj drugega, medtem ko bi bili v pritožbeni obrazložitvi navedeni dejstvi kvečjemu predmet zahteve za izredno omilitev kazni, če bi bila ta v ZKP še naprej predvidena. Ker ni, pritožnik predlaganega znižanja enotne kazni niti po tej poti ne more doseči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je kot sodišče prve stopnje 21. 9. 2017 spremenilo pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kr 46643/2010 z dne 8. 3. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 46643/2010 z dne 19. 4. 2017, s katero je bila obsojeni A.K. izrečena enotna kazen 9 let zapora ter Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 3052/2016 z dne 13. 6. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 3052/2016 z dne 10. 8. 2017, s katero je bila obsojeni izrečena enotna kazen 5 let zapora, v odločbah o kazni tako, da je bila obsojeni ob uporabi 2. točke drugega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ), prvega odstavka 48. člena KZ in 1. točke prvega odstavka 407. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izrečena enotna kazen 13 let in 6 mesecev zapora. V ostalem so bile navedene sodbe nespremenjene, po prvem odstavku 49. člena KZ pa je bil obsojeni del kazni, ki jo že prestaja po sodbi I Kr 46643/2010 z dne 8. 3. 2017, vštet v izrečeno enotno kazen zapora. To je vsebina izreka v izdani v sodbi I Kr 46643/2010.

2. Zoper sodbo se je pritožil obsojenkin zagovornik zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, "da izrečeno enotno kazen dodatno zniža".

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pritožbeni obrazložitvi odločba o kazenski sankciji ni pravilna zato, ker ni bilo upoštevano, da je obsojenka mati desetih otrok oziroma je bilo to upoštevano v premajhni meri, in ker ni bilo upoštevano, koliko časa je od storitve kaznivih dejanj po pravnomočnih sodbah že minilo.

5. S takšno pritožbeno obrazložitvijo je pritožnik prezrl razloge v 6. točki obrazložitve sodbe, po katerih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da novih, kasneje nastalih olajševalnih okoliščin v nepravi obnovi postopka ni mogoče upoštevati. Njen predmet namreč niso dejstva, ki so določala odmero posamičnih kazni, ampak dejstvo, da so bile te izrečene, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku (1. točka prvega odstavka 407. člena ZKP). Gre torej za nekaj drugega, medtem ko bi bili v pritožbeni obrazložitvi navedeni dejstvi kvečjemu predmet zahteve za izredno omilitev kazni, če bi bila ta v ZKP še naprej predvidena. Ker ni, pritožnik predlaganega znižanja enotne kazni niti po tej poti ne more doseči.

6. Po obrazloženem, in ko pritožbeno sodišče pri preizkusu iz 383. člena ZKP ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je o pritožbi zagovornika obsojene A.K. odločilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

7. Iz istih razlogov kot je to storilo sodišče prve stopnje, je tudi pritožbeno sodišče obdolženo plačila sodne takse oprostilo (prvi odstavek 98. člena in četrti odstavek 95. člena ZKP).