Appeal dismissed; shareholder not authorized to request administrator dismissal under Insolvency Act.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal was rejected, confirming the first-instance court's dismissal of the shareholder's request to dismiss the administrator. The appellant argued that economic interest should grant standing, but the court held the Insolvency Act strictly limits such rights to creditors and the insolvent debtor. Consequently, the court ruled that a shareholder, regardless of personal liability, lacks statutory standing to initiate administrator dismissal proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZFPPIPP 119. odst. 1; ZPP 2. točka 365. člen: The Insolvency Act grants standing to request administrator dismissal exclusively to creditors and the insolvent debtor, excluding shareholders even if personally liable for company debts.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Za pritožbeno sodišče je nesprejemljiva pritožnikova razlaga, da naj bi bilo zaradi ekonomskega interesa družbenika, ki je odgovoren za obveznosti družbe do upnikov, temu treba priznati tudi upravičenje, da predlaga razrešitev upravitelja. Tako upravičenje bi pridobil, če bi izkazal, da je terjatve do upnikov tudi poravnal in pridobil status upnika stečajnega dolžnika.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog K. K. za razrešitev upravitelja z dne 23. 2. 2017 (dejanje 171).
2. K. K. se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Navedel je, da je sodišče prve stopnje določbo ZFPPIPP, ki govori o upravičenih predlagateljih, tolmačilo ozko in da bi moralo v primeru stečaja pravne osebe priznati upravičenje za razrešitev stečajnega upravitelja tudi osebno odgovornemu družbeniku družbe v stečaju, kot ga ima tudi dolžnik v primeru, če se nad njim vodi postopek osebnega stečaja. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da ugodi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi in ugodi njegovemu predlogu za razrešitev upravitelja, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 119. člena ZFPPIPP, ki določa, kdo je upravičen podati zahtevo za razrešitev stečajnega upravitelja. Med njimi družbenik pravne osebe, nad katero se vodi stečajni postopek, ni naveden. Za pritožbeno sodišče je nesprejemljiva pritožnikova razlaga, da naj bi bilo zaradi ekonomskega interesa družbenika, ki je odgovoren za obveznosti družbe do upnikov, temu treba priznati tudi upravičenje, da predlaga razrešitev upravitelja. Tako upravičenje bi pridobil, če bi izkazal, da je terjatve do upnikov tudi poravnal in pridobil status upnika stečajnega dolžnika. Na podlagi dejstva, da je dolžnik v postopku osebnega stečaja upravičen opravljati procesna dejanja v postopku osebnega stečaja, pa še ni mogoče sklepati, da je zakonodajalec pozabil urediti procesni položaj osebno odgovornih družbenikov za obveznosti osebnih družb v stečaju. Ravno nasprotno, procesni položaj osebno odgovornih družbenikov je izrecno uredil, vendar le v določbah, ki se nanašajo na predlog za začetek stečajnega postopka (2. točke 231. člena in 234. ter 235. člen ZFPPIPP) in posledično v določbah, ki se nanašajo na pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka. V glavnem postopku pa ZFPPIPP daje upravičenje opravljati procesna dejanja le upnikom in insolventnemu dolžniku, če zakon za posamezen postopek tako določa (56. člen ZFPPIPP). Ker pritožnik nima v stečajnem postopku, ki se vodi nad družbo, položaja upnika, je sodišče prve stopnje njegov predlog za razrešitev upravitelja pravilno zavrglo. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.
5. Glede na navedeno se izkaže, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).