Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cst 201/2018 ECLI:SI:VSLJ:2018:CST.201.2018 AI generated

Bankruptcy court sale order upheld; property valuation is negotiation starting point, not fixed fact.

Case Number VSL sklep Cst 201/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The higher court dismissed the debtor's appeal against the first-instance court's order to sell bankruptcy assets at a specific price. The debtor argued the valuation was too low, citing a different government assessment, but the court rejected this as the valuation serves only as a negotiation baseline rather than a fixed fact. Consequently, the court confirmed the sale order and the debtor's obligation to vacate the property within three months.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 121; ZPP 360, 365, 366: A court-appointed valuation in bankruptcy proceedings represents a starting point for negotiations and is not a binding factual determination of the property's real market value.

Keywords

AI generated
bankruptcy sale proceedings property valuation standards negotiation starting point debtor appeal dismissal vacating property obligation

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Ocena vrednosti nepremičnine, na katero se sklicuje pritožnica, je bila opravljena v fiskalne namene in kot taka ne predstavlja nujno realne vrednosti nepremičnine, tudi sicer pa ni iz istega obdobja kot je oceno nepremičnine v tem postopku izdelal sodni cenilec.

Ocena vrednosti je zgolj izhodišče v postopku prodaje. Ta vrednost ni dejstvo, pač pa samo (pogajalsko) izhodišče stečajnega dolžnika v postopku prodaje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji odločilo o prodaji dolžničinih nepremičnin, ki v naravi predstavljajo stanovanjsko stavbo in garažni prostor na naslovu P., s pripadajočim zemljiščem, in sicer tako, da se prodaja opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, z izhodiščno ceno v višini 163.000,00 EUR ter varščino v višini 16.300,00 EUR. Sodišče je stečajni dolžnici naložilo, da mora v treh mesecih po prejemu sklepa izprazniti stanovanje in garažni prostor ter ju izročiti upravitelju.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pritožila, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica uvodoma nasprotuje ocenjeni tržni vrednosti nepremičnin, ki se ji zdi prenizka ter se v dokaz svojih navedb sklicuje na cenitev, ki jo je opravila Geodetska uprava RS. Višje sodišče njenim navedbam ne sledi. Ocena vrednosti nepremičnine, na katero se sklicuje pritožnica, je bila opravljena v fiskalne namene in kot taka ne predstavlja nujno realne vrednosti nepremičnine, tudi sicer pa ta ocena vrednosti ni iz istega obdobja kot je oceno nepremičnine v tem postopku izdelal sodni cenilec. Iz njegovega poročila izhaja, da znaša skupna ocenjena tržna vrednost nepremičnin 153.000,00 EUR, ocenjena likvidacijska vrednost pa 130.000,00 EUR. Cenitev premoženja je upravitelj priložil predlogu prodaje. Navedeno pomeni, da pritožbenim navedbam o prenizki ceni ni mogoče slediti. Tudi sicer je ocena vrednosti zgolj izhodišče v postopku prodaje. Vrednost, kot jo je ocenil cenilec, je gospodarska zasnova, ki izraža ceno, za katero se bodo najverjetneje pogodili kupci in prodajalci. Ta vrednost ni dejstvo, pač pa samo (pogajalsko) izhodišče stečajnega dolžnika v postopku prodaje. Cena, za katero je v resnici (v konkretnih okoliščinah) mogoče prodati premoženje, pa se izoblikuje (šele) na podlagi konkretnih ponudb, ki jih zainteresirani kupci dajejo v postopku prodaje.

5. Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (2. odstavek 395. člena ZFPPIPP). Tako izhaja tudi iz izreka izpodbijanega sklepa o prodaji: stečajna dolžnica mora v treh mesecih po prejemu sklepa izprazniti stanovanje in garažni prostor, ki sta predmet prodaje ter ju izročiti upravitelju. Pritožbena navedba, da dolžnica na navedenem naslovu ne prebiva in nima ključev stavbe, za odločitev ni relevantna. Tudi sicer pa ta navedba ne drži. Iz podatkov v spisu (konkretno: obvestila o pritožbi z dne 8.6.2017, p.d. 86) izhaja, da dolžnica ključe hiše in garažnega prostora ima, le njihovo izročitev pogojuje s pravnomočnostjo sklepa o prodaji (ter posredovanjem sklepa s strani upravitelja po pošti).

6. Dolžnica s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

7. Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.