Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 774/2018 ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.774.2018 AI generated

Appeal dismissed; prior final ruling on tax exemption bars reconsideration despite changed circumstances.

Case Number VSL Sklep II Cp 774/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance court's rejection of the defendant's request for court fee exemption. The defendant argued procedural errors in service of process and the nature of the exemption procedure, but failed to substantiate claims regarding changed circumstances. The court ruled that since a final decision on tax obligations already existed, no legal basis remained for a new ruling on exemption.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 339. člen; 350. člen: When a final decision on court fee obligations exists, the court lacks jurisdiction to reconsider exemption requests absent new facts substantiated by the appellant.

Keywords

AI generated
court fee exemption final decision binding changed circumstances service of process appellate review

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Predloge za oprostitev sodne takse za pritožbe je sodišče prve stopnje zavrglo, ker je bilo glede taksnih obveznosti že pravnomočno odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, spremenjenih okoliščin pa tožena stranka niti zatrjevala ni. Ker ni procesnih predpostavk za ponovno odločanje o taksni oprostitvi, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za oprostitev sodne takse materialnopravno pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbe z dne 13. 4. 2016, 20. 6. 2016 in 14. 7. 2016 ter odločilo, da se štejejo pritožbe tožene stranke z dne 14. 4. 2016, 21. 6. 2016 in 15. 7. 2016 za umaknjene.

2. Tožena stranka v laični pritožbi navaja, da se pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka, kršitev določil Ustave RS ter Evropske konvencije o človekovih pravicah in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sklep sodišča prve stopnje. Izpodbijani sklep je nezakonit, ker je sodišče napačno uporabilo materialni predpis. V sklepu "pisana vročanja" niso opravljena v skladu z ZPP (Zakon o pravdnem postopku). Letna poročila so predmet javne evidence, so dostopna sodiščem in bi si jih sodišče lahko pogledalo. Premalo je sodišče upoštevalo, da je postopek za oprostitev plačila sodnih taks vzporedni postopek, ki je po svoji naravi podoben upravnemu postopku. Izpodbijanega sklepa tudi ni mogoče preizkusiti, ker iz obrazložitve ni razvidno, na kakšen način je sodišče prišlo do sicer nepopolne ugotovitve.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predloge za oprostitev sodne takse za pritožbe z dne 13. 4. 2016, 20. 6. 2016 in 14. 7. 2016 je sodišče prve stopnje zavrglo, ker je bilo glede taksnih obveznosti po teh sklepih že pravnomočno odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3257/2016 z dne 8. 3. 2017, spremenjenih okoliščin pa tožena stranka niti zatrjevala ni. Ker ni procesnih predpostavk za ponovno odločanje o taksni oprostitvi, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za oprostitev sodne takse materialnopravno pravilna.

5. Po ugotovitvi, da tožena stranka ni plačala dolžne sodne takse za pritožbe z dne 13. 4. 2016, 20. 6. 2016 in 14. 7. 2016, je sodišče prve stopnje štelo pritožbe za umaknjene. Ugotovitve, da sodne takse niso plačane, pritožba ne izpodbija. Glede na v izpodbijanem sklepu ugotovljeno dejansko stanje, je odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilna, saj se v primeru, ko ni plačana sodna taksa za pritožbo, ta po določilih 105.a člena ZPP šteje za umaknjeno.

6. Pritožba ne konkretizira katera vročitev naj ne bi bila pravilno opravljena, niti ne pojasni, kako naj bi to vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Ker pritožbeno sodišče na relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in na absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zgolj s pavšalnimi navedbami, da vročanja niso bila opravljena v skladu z ZPP, pritožnik ne more uspeti.

7. Razlogi izpodbijanega sklepa so jasni in zadostni, da je v njem vsebovani odločitvi mogoče preizkusiti. V sklepu so navedena vsa za sprejem izpodbijane odločitve relevantna dejstva. Tudi nobenega nasprotja ni v sklepu sodišča prve stopnje. Kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni.

8. Pritožbene navedbe o možnosti vpogleda sodišča v javne evidence in o naravi postopka za oprostitev plačila sodnih taks niso relevantne. V izpodbijanem sklepu namreč sodišče ni vsebinsko odločalo o predlogih tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse.

9. Ker niso podani ne v pritožbi uveljavljani, ne pritožbeni razlogi, na katere je dolžno višje sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).