Supreme Court rejects appeal on whether Slovenia can apply financial corrections after contract signing for public procurement. Appeal dismissed as unfounded based on EU regulations and contract terms. Court held risk of post-contract irregularities lies with the contracting authority. Appeal dismissed as unfounded based on EU regulations and contract terms. Court held risk of post-contract irregularities lies with the contracting authority.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's revision against the second-instance court's decision to reject the claim for payment of the funding difference. The appellant argued that the Republic of Slovenia could not apply financial corrections after the contract was signed, while the respondent contended that the contract explicitly allocated the risk of post-signing irregularities to the authority. The court ruled that EU regulations and the specific contract terms required the authority to accept the risk of discovering procurement flaws only after the agreement was finalized, thereby rejecting the revision.
Legislator headnote
AI generatedUredba št. 1828/2006/ES; Uredba št. 1080/2006/ES; Smernice COCOF 07/0037/03-SL: A contracting authority assumes the risk of financial corrections for post-contractual irregularities in public procurement, as contract terms do not impose a duty to verify legality prior to signing.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrne.
II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe toženki povrniti njene stroške revizijskega postopka v znesku 1.900,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka dalje.
[JEDRO]
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku za plačilo razlike do odobrenega zneska sofinanciranja po Pogodbi št. 3211-11-000238 o sofinanciranju gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij z dne 6. 6. 2011 (v nadaljevanju Pogodba, list. št. 27-43), natančneje, ugodilo je zahtevku za plačilo razlike do polnega zneska po zahtevku št. 8.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
3. Tožnica z revizijo izpodbija sodbo pritožbenega sodišča zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo pritožbe in potrditvijo prvostopenjske sodbe, podredno pa razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje.
4. Dne 21. 1. 2016, 31. 5. 2016 in 19. 7. 2016, vse že po poteku petnajstdnevnega roka za vložitev revizije (rok je potekel 7. 11. 2015; dopuščena revizija; prvi dostavek 367. člena ZPP), je tožnica v spis vložila še tri vloge, vse poimenovane „Vloga v postopku revizije“. Vrhovno sodišče teh vlog kot prepoznih ni upoštevalo.
5. Toženka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
Dopuščeno revizijsko vprašanje
6. S sklepom III DoR 113/2015-7 z dne 13. 10. 2015 je bila revizija dopuščena glede vprašanja, ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju.
7. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Vrhovno sodišče se zato v presojo revizijskih trditev o zmotni presoji pravilnosti in zakonitosti izvedenega postopka javnega naročanja tožnice za izbiro soinvestitorja ni spustilo.
O neutemeljenosti revizije
8. Sodišče druge stopnje je svojo presojo, da Republika Slovenija lahko finančne popravke uveljavi tudi po sklenitvi Pogodbe, utemeljilo na določbah Uredbe št. 1828/2006/ES in Uredbe št. 1080/2006/ES, po katerih so države članice dolžne zagotoviti nadzor nad pravilnostjo porabe sredstev skladov. Za uporabo teh uredb sta se stranki izrecno dogovorili v 1. členu Pogodbe.
9. Revidentka v zvezi z dopuščenim vprašanjem zavzame stališče, da je odgovor nanj negativen. Pri tem se osredotoči na očitek, da je bila toženka pravočasno seznanjena s postopkom in pogoji tožnice za izbiro izvajalcev ter je v skladu s svojimi pristojnostmi imela, če je menila, da so bili pri izbiri izvajalca kršeni predpisi s področja javnega naročanja, možnost in dolžnost ukrepati že pred dokončnostjo (svojega) izbirnega postopka. Trditvam revidentke ne gre pritrditi.
10. Pozitiven odgovor na dopuščeno vprašanje je najti v četrtem odstavku14. člena Pogodbe, v katerem je določeno, da „V primeru, da ministrstvo ugotovi nepravilnosti pri izvajanju predpisov Skupnosti in nacionalnih predpisov v zvezi s postopki lokalne skupnosti pri oddaji javnih naročil izbire soinvestitorja, ravna v skladu s Smernicami za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih (COCOF 07/0037/03-SL z dne 29. 11. 2007). V skladu z navedenim bo ministrstvo v primeru ugotovljenih nepravilnosti pri postopku izbire soinvestitorja lahko določilo ustrezne finančne popravke - zmanjšanje/znižanje sofinanciranja upravičenih stroškov iz javnih sredstev.“ Če bi držalo, kar skuša z revizijo uveljaviti revidentka, da je imela toženka že pred sklenitvijo Pogodbe dolžnost preveriti zakonitost tožničinega postopka izbire izvajalca oziroma da je s sklenitvijo Pogodbe priznala pravilnost tožničinih dejanj, bi bilo zgoraj povzeto določilo v Pogodbi povsem odveč. Tako pa je s podpisom te pogodbe toženka med drugim nase prevzela tudi riziko morebitnih, šele po sklenitvi Pogodbe ugotovljenih nepravilnosti pri postopku izbire izvajalca, skupaj z vsemi finančnimi posledicami. 1
11. Niti iz 2. člena Pogodbe niti iz sklepa o izbiri z dne 1. 2. 2011 (priloga A7), na katera se sklicuje revidentka, ne izhaja, da bi toženka že pred sklenitvijo Pogodbe preverjala zakonitost postopka izbire in se z njim strinjala. Razbrati je le, da je bil izpolnjen razpisni pogoj izbire izvajalca na podlagi postopka o javnem naročanju. Ni mogoče zanikati, da bi toženka lahko že pred sklenitvijo pogodbe preverila zakonitost postopka izvajalca, nikakor pa ob upoštevanju določila četrtega odstavka 14. člena Pogodbe ni mogoče zagovarjati stališča, da je bila njena dolžnost, da to stori še pred podpisom Pogodbe.
12. Po obrazloženem se je pokazalo, da razlogi zaradi katerih je bila revizija vložena niso podani. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.
O stroških postopka
13. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker tožnica z revizijo ni uspela, sama krije svoje stroške revizijskega postopka, dolžna pa je toženki povrniti njene stroške odgovora na revizijo. Sodišče je toženki na podlagi specificiranega stroškovnika in Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, 67/2008 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) v zvezi s prvim odstavkom 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Ur. l. RS, 20/1997 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) priznalo nagrado za postopek z revizijo v višini 1.880,00 EUR (tar. št. 3300) ter materialne stroške v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002), skupaj 1.900,00 EUR.
14. Od priznanih stroškov gredo toženki skladno s pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (objavljenim v Pravnih mnenjih I/2006) tudi zahtevane zakonske zamudne obresti, in sicer od dneva morebitne zamude.
1 V obravnavani zadevi je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (po sklenitvi Pogodbe) v procesu kontrole po 13. členu Uredbe 1828/20067ES ugotovilo, da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za izbiro soinvestitorja v postopku s pogajanji brez predhodne objave (29. člen ZJN-2). Sodišče druge stopnje je ugotovitvam ministrstva pritrdilo.