Appeal dismissed; court upheld extension of probation period for victim compensation payment.

I. Pritožba zagovornika obsojene V.P. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojena se oprosti plačila sodne takse.

[JEDRO]

Dopustnost podaljšanja izpolnitve posebnega pogoja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 7. 7. 2017 po četrtem odstavku 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) po pogojni obsodbi Okrajnega sodišča v Mariboru II K 8864/2013 z dne 1. 7. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 8864/2013 z dne 15. 1. 2015 in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 8864/2013 z dne 19. 11. 2015, določen posebni pogoj, po katerem mora obsojena V.P. v roku dveh let od pravnomočnosti sodbe oškodovanemu S.I. plačati 20.000,00 EUR, sicer bo pogojna obsodba preklicana ter določena kazen izrečena, spremenilo tako, da je rok za izpolnitev navedenega posebnega pogoja podaljšalo za 6 mesecev. Po prvem odstavku 507. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP je bila obdolžena oproščena vrnitve in plačila stroškov postopka za preklic pogojne obsodbe od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, mora pa plačati nagrado in potrebne izdatke oškodovančevega pooblaščenca. Navedeno je vsebina izreka, izdanega v sodbi II Kr 8864/2013.

2. Zoper sodbo se je pritožil obsojenkin zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da določeni posebni pogoj odpravi ali tako, da rok za njegovo izpolnitev podaljša na 1 leto.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Najprej zato, ker pritožba v delu, ko pritožnik uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka in (bržkone) kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP sploh ni obrazložena. V preostalem pa zato, ker ni bilo mogoče pritrditi pritožbeni obrazložitvi z jedrom, da obsojena določenega posebnega pogoja, kljub prizadevanjem ni zmogla izpolniti, saj so jo pestile, v postopku izkazane zdravstvene težave in slabe socialne razmere.

5. Domala identična zatrjevanja so bila namreč že predmet ocene sodišča prve stopnje, ki je v 8. točki obrazložitve sodbe v celoti in razumljivo podana. V zvezi z zdravstvenimi težavami je zlasti opozoriti na neodločilnost priložene dokumentacije pred obravnavanim obdobjem, medtem ko iz priložene dokumentacije znotraj obravnavanega obdobja, tudi po presoji pritožbenega sodišča nikjer ne izhaja, da bi bila obsojena zaradi navedenih zdravstvenih težav zaposlitveno onemogočena. Drugače je glede obsojenkinih socialnih razmer, vendar samo, če ni upoštevana dolžina obdobja, v katerem bi morala obsojenka določeni posebni pogoj izpolniti, potem dejstvo, da je vsaj v delu tega obdobja prejemala tudi denarno nadomestilo in nenazadnje njeno željo po poravnavi obveznosti.

6. Ker je našteto sodišče prve stopnje, kot rečeno po razumljivih razlogih sodbe upoštevalo, pritožnik pa tega niti sedaj v pritožbeni obrazložitvi ni upošteval, pritožbi v tem delu ni bilo slediti. Enako velja za pritožbo v njenem drugem delu, v katerem si pritožnik prizadeva za dodatno podaljšanje roka za izpolnitev posebnega pogoja, saj to po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje ne sme preseči zakonsko predpisanih meja preizkusne dobe (tretji odstavek 57. člena Kazenskega zakonika).

7. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče pri smiselnem preizkusu iz 383. člena ZKP ni zasledilo kršitev iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, je o pritožbi zagovornika obsojene V.P. odločilo tako kot izhaja iz izreka sodbe (prvi odstavek 507. člena v zvezi s 391. členom ZKP).

8. Odločba o oprostitvi plačila sodne takse temelji na prvem odstavku 97. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP. Je posledica obdolženkinih premoženjskih razmer in vrste posebnega pogoja, ki ga mora po zgornji sodbi izpolniti.