Supreme Court allows review on whether election commission dismissal is an administrative act and defines termination of judicial service.

Revizija se dopusti glede vprašanj:

Ali je akt o razrešitvi predsednika volilne komisije, izdan na podlagi 35. člena Zakona o volitvah v državni zbor, upravni akt v smislu določbe 2. člena Zakona o upravnem sporu?

Ali je določbo „prenehanje opravljanja sodniške službe“ iz 35. člena Zakona o volitvah v državni zbor treba razlagati v smislu trajnega prenehanja sodniške službe iz 74., 77. in 78. člena Zakona o sodniški službi oziroma ali je to določbo treba razlagati v smislu vsakršnega „aktivnega“ prenehanja opravljanja sodniške službe, ki je tudi začasne narave?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- Ali je akt o razrešitvi predsednika volilne komisije, izdan na podlagi 35. člena Zakona o volitvah v državni zbor, upravni akt v smislu določbe 2. člena Zakona o upravnem sporu,

- Ali je določbo „prenehanje opravljanja sodniške službe“ iz 35. člena Zakona o volitvah v državni zbor treba razlagati v smislu trajnega prenehanja sodniške službe iz 74., 77. in 78. člena Zakona o sodniški službi oziroma ali je to določbo treba razlagati v smislu vsakršnega „aktivnega“ prenehanja opravljanja sodniške službe, ki je tudi začasne narave.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbi ugodilo in na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo sklep Državne volilne komisije (v nadaljevanju DVK), št. 040-35/2014-619 z dne 31. 8. 2017. S tem sklepom je bila na podlagi 35. člena Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) tožnica razrešena dolžnosti predsednice tam navedene okrajne volilne komisije (1. točka izreka), odločeno pa je bilo tudi, da to funkcijo opravlja do imenovanja novega predsednika (2. točka izreka).

2. Odločitev sodišča prve stopnje, upoštevaje pogoj, da se predsednik okrajne volilne komisije po 34. členu ZVDZ imenuje izmed sodnikov in razloge za prenehanje te funkcije iz 35. člena ZVDZ, temelji na presoji, da dejansko opravljanje sodniške službe ne predstavlja take kvalitete, ki bi bistveno prispevala k videzu nepristranskosti sodnika in je nivo strokovnosti in neodvisnosti v zadostni meri zagotovljen že z izpolnjevanjem pogojev po Zakonu o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS) za opravljanje sodniške funkcije. Sistemsko sta preostala razloga za razrešitev po 35. členu ZVDZ očitno trajne narave, enako pa na pogoj trajnega prenehanja sodniške službe kažejo tudi pogoji za imenovanje predsednika okrajne volilne komisije, ki se ga imenuje izmed sodnikov. Pogoje za razrešitev in določbe, s katerimi se posega v obstoječ pravni položaj prizadetih oseb, je po mnenju sodišča prve stopnje treba razlagati zožujoče.

3. Tožena stranka je zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi navedenih pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)(1) izpolnjeni, zato je revizijo dopustilo glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembni pravni vprašanji, o katerih sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni. Glede na dejstvo, da mora biti po ZVDZ predsednik volilnega organa (oziroma pri DVK in volilni komisiji volilne enote tudi namestnik predsednika) sodnik in da ZSS predvideva možnost izvolitve ali imenovanja sodnikov na različne funkcije (40. člen ZSS) oziroma dodelitve sodnikov na delo v različne organe (71. in 71c. člen ZSS), zaradi česar takemu sodniku pravice in dolžnosti iz sodniške službe mirujejo, oziroma je za čas dodelitve deloma ali v celoti oproščen opravljanja sodniške službe, je mogoče v bodoče pričakovati še več tovrstnih zadev in je zato rešitev navedenih vprašanj pomembna tudi za nadaljnji razvoj sodne prakse.

---

(1) Na podlagi prvega odstavka 122. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) namreč spremenjeni prvi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.