Inheritance court dismissed appeal, directing heir to prove will invalidity via separate lawsuit due to disputed facts.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment, which directed the heir to file a separate lawsuit to challenge the will's validity. The heir argued that the court should have notified other heirs claiming the will is valid, while the opposing side relied on notarized signatures versus unverified claims. The court ruled that when inheritance facts are disputed, the specialized inheritance court must suspend proceedings and refer parties to a regular court for resolution.
Legislator headnote
AI generatedZakon o dedovanju 63. člen; 210. člen: In cases where facts regarding the validity of a will are disputed among heirs, the inheritance court must suspend the proceedings and refer the parties to a regular court to adjudicate the contested facts.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Testirala je zapustnica, katere oporočna sposobnost se domneva, oporoka pa je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon. V takšni situaciji je sodišče utemeljeno ocenilo za manj verjetno pravico pritožnika.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožnika napotilo na pravdo, da zoper preostale dediče vloži tožbo za ugotovitev 1 neveljavnosti zapustničine oporoke iz junija 2016 in za ugotovitev, da nekatere, v izreku izpodbijanega sklepa navedene nepremičnine, ne spadajo v zapuščino.
2. Zoper sklep se v delu, v katerem je napoten na uveljavljanje neveljavnosti oporoke, pritožuje zakoniti dedič. Navaja, da bi sodišče moralo napotiti dediče, ki trdijo, da je oporoka veljavna. Sam je predložil notarsko overjene podpise zapustnice, nasprotna stran pa razpolaga le z nepotrjenimi dejstvi in laičnim dokazovanjem pisave na oporoki.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V primeru, ko so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do zapuščine, o spornih dejstvih odloča pravdno sodišče. Zapuščinsko sodišče zapuščinsko obravnavo prekine in stranke napoti na pravdo (210. člen Zakona o dedovanju: v nadaljevanju ZD).
5. Pritožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdil, da podpis na oporoki ni istoveten in da zapustnica v visoki starosti, bolezni in pod vplivom zdravil ni bila opravilno sposobna. Ostali dediči so takšnim trditvam nasprotovali. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost oporoke. Testirala je zapustnica, katere oporočna sposobnost se domneva, oporoka pa je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon (63. člen ZD). V takšni situaciji je sodišče utemeljeno ocenilo za manj verjetno pravico pritožnika. Ker je od obstoja spornih dejstev odvisna njegova pravica do dediščine, je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko ga je v skladu s prvo točko 2. odstavka 210. člena ZD napotilo na pravdo. Interes za dokazovanje dejstev v zvezi z neveljavnostjo oporoke, ima tisti dedič, ki oporoke ne priznava.
6. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
1 Pritožbeno sodišče opozarja, da je Vrhovno sodišče RS že večkrat pojasnilo (prim. II Ips 336/2009, II Ips 275/2014), da mora stranka v primeru dvoma o veljavnosti oporoke sodno varstvo zahtevati tako, da postavi bodisi izpodbojni bodisi ničnostni zahtevek ne glede na to, da pojem neveljavnosti zaobjema obe navedeni obliki. Ničnost je mogoče uveljavljati z ugotovitvenim, izpodbojnost (v primeru zatrjevane oporočne nesposobnosti) pa z oblikovalnim zahtevkom. Če pritožnik meni, da je sporna oporoka ponarejena (ker pisava ni zapustničina), potem sploh ni veljavno nastala. V takem primeru lahko s tožbo po prvem odstavku 181. člena ZPP zahteva ugotovitev njene nepristnosti.