Supreme Court rejects jurisdiction transfer request due to excessive workload at destination court causing procedural delay.

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

[JEDRO]

Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero zagovorniki utemeljujejo lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar mora sodišče upoštevati tudi druge okoliščine, tudi obremenjenosti posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je že nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrožnim sodiščem v Kopru je v teku kazenski postopek zoper obtožena I. B. in M. G. zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in zaradi pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena KZ ter v zvezi s 27. členom KZ.

2. Zagovorniki obeh obtoženih so z vlogo z dne 15. 12. 2017 predlagali prenos krajevne pristojnosti na stvarno pristojno sodišče na območju Ljubljane. V predlogu navajajo, da se eden izmed obtoženih nahaja v ZPKZ Dob, medtem ko drugi prebiva na območju Ljubljane. Hkrati imajo predlagane priče prebivališče na območju Ljubljane in Celja, poleg tega pa imajo tudi zagovorniki sedež v Ljubljani in Kranju. Glede na navedeno menijo, da bi bilo smotrno prenesti pristojnost na stvarno pristojno sodišče na območju Ljubljane, saj bi se tako postopek odvil lažje ter z manjšimi stroški.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Lažja izvedba postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški ter manjšo izgubo časa za procesne udeležence kot pa pristojno sodišče.(1)

4. V obravnavanem primeru gre za zadevo iz pristojnosti specializiranega oddelka, ki deluje pri okrožnem sodišču (40.a člena Zakona o sodiščih). Zagovorniki, ki predlagajo prenos zadeve stvarno pristojnemu sodišču na območje Ljubljane, s tem dejansko predlagajo prenos pristojnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani, saj je le na tem sodišču, ki deluje na sedežu Višjega sodišča v Ljubljani, organiziran specializirani oddelek, pristojen za obravnavo predmetne zadeve.

5. Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero zagovorniki utemeljujejo lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar mora sodišče upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenosti posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je že nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka. Vrhovno sodišče pri tem ugotavlja, da ima Specializirani oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani povprečno v reševanju več kot dvakrat večje število zadev na posameznega sodnika, kot Specializirani oddelek Okrožnega sodišča v Kopru. Navedena okoliščina bi lahko vodila v nesorazmerno podaljšanje postopka zoper oba obtožena. Pri tem ne gre spregledati niti dejstva, da je Okrožno sodišče v Kopru že začelo s procesnimi opravili, medtem ko bi prenos pristojnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani terjal od sodnika, ki bi mu bila zadeva dodeljena, dodatno pripravo. Glede na to, da gre v konkretnem primeru za zapleteno zadevo, bi tudi to lahko imelo znaten vpliv na podaljšanje postopka.

6. V preostalem pa je potrebno poudariti, da s strani zagovornikov zatrjevane okoliščine nimajo tolikšne teže, da bi lahko, ob upoštevanju zgoraj pojasnjenih dejstev, vplivale na lažjo izvedbo postopka. Tako oddaljenost prebivališča prič zaradi njihove maloštevilčnosti, ne more predstavljati relevantne okoliščine za presojo utemeljenosti prenosa pristojnosti. Navedeno velja tudi glede zatrjevane oddaljenosti obtožencev in njihovih zagovornikov od kraja sojenja. Pri tem ni mogoče spregledati, da ima obtoženec, ki se nahaja v ZPKZ Dob tudi možnost, da se ga, skladno z drugim odstavkom 79. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, zaradi racionalnejše izvedbe postopka začasno premesti v drug zavod.

7. Ker v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navedene okoliščine, ne bi vplivale na lažjo izvedbo postopka, ampak bi, upoštevaje večjo obremenjenost Specializiranega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani, vodile celo v nesorazmerno podaljšanje postopka, Vrhovno sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ni ugodilo.

---

(1) mag. Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 83; sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 35458/2012 z dne 24. 11. 2016.