Legislator Case Law & Legislation
VSL Sodba II Cp 509/2018 ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.509.2018 AI generated

Appeal dismissed; co-owner's consent to legalize unauthorized construction binds successor via universal succession.

Case Number VSL Sodba II Cp 509/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court dismissed the appeal against the first-instance judgment, upholding the finding that a co-owner's consent to legalize unauthorized construction binds their legal successor. The appellant argued that the agreement regarding legalization was not proven and that the first-instance court misapplied the law regarding third-party obligations. The court rejected these claims, reasoning that the co-owner's agreement to grant access and legalize the structure logically implied consent to the entire construction, and this obligation transferred to the appellant through universal succession.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 353. člen; Zakon o družinskih razmerjih (OZ) 125. člen: A co-owner's consent to legalize unauthorized construction, given during the division of joint property, binds their legal successor through universal succession, even if the agreement does not explicitly mention legalization.

Keywords

AI generated
universal succession unauthorized construction co-owner consent legalization of building division of property third party obligation evidence assessment

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožnici z uveljaljanjem zahtevka na ugotovitev, da je bilo soglasje za legalizacijo nedovoljene gradnje dano s podpisom pogodbe, uveljavljata ugotovitev pravnega razmerja, katerega vsebina je s strani pravnega prednika toženca dano soglasje za legalizacijo objektov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta tožnici s stopnjo verjetnosti izkazali, da jima bo uspeh v pravdi odprl možnost, da bosta lahko uveljavljali kakšno pravico ali korist, ki jima jo zagotavlja zakon, pa je brez pravde ne moreta doseči. Tožnici sta namreč že v tožbeni trditveni podlagi navedli, da sta po prejemu odločbe gradbene inšpekcije začeli postopek legalizacije nedovoljene gradnje. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja pa je soglasje solastnika za legalizacijo nedovoljene gradnje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožečih strank. Ugotovilo je, da je bilo s podpisom pogodbe o razdružitvi solastnega premoženja, ki sta jo T. S. in pokojni A. S. podpisala dne 20. 2. 2002, dano soglasje za legalizacijo nedovoljene gradnje objektov, navedenih v 1. točki izreka izpodbijane sodbe. Glede danega soglasja za legalizacijo nedovoljene gradnje objektov, navedenih v 2. točki izreka izpodbijane sodbe, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sklenilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Toženec je zoper ugodilni del sodbe vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku 1 . Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek, naveden v 1. točki izreka, zavrže oziroma podredno zavrne, vse s stroškovno posledico. Meni, da tožbeni zahtevek v skladu z določbo prvega odstavka 181. člena ZPP ni dopusten, saj tožnici nista verjetno izkazali, da jima bo uspeh v pravdi odprl možnost, da bosta lahko uveljavljali kakšno pravico ali korist, ki jima jo zagotavlja zakon, pa je brez pravde ne moreta doseči. Tožnici uveljavljata, da je že toženčev pravni prednik A. S. dal soglasje za legalizacijo na črno zgrajenih objektov, pri tem pa nista niti dokazali, da sta za uveljavitev njune pravice do legalizacije izpolnili vse pogoje, to je tudi obstoj soglasja mejašev oziroma sosedov. Zmotno je sodišče prve stopnje uporabilo določbo drugega odstavka 125. člena OZ, saj tudi v primeru, če bi bilo soglasje pokojnega A. S. dano ustno, toženca ne zavezuje, ker takšnega soglasja pogodba o razdružitvi solastnega premoženja ne vsebuje. Zmotno je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi dejansko stanje. Tožnici nista dokazali, da sta se stranki pogodbe o razdružitvi solastnega premoženja dogovorili tudi za medsebojno soglasje za legalizacijo nedovoljenih gradenj. Zaslišane priče niso potrdile, da naj bi pokojni A. S. dal izrecno soglasje prvi tožnici za legalizacijo nedovoljenih gradenj. Glede na dejstvo, da sta bila prva tožnica in pokojni A. S. zelo sprta, ni mogoče zaključiti, da bi pokojni A. S. dal soglasje za legalizacijo nedovoljenih gradenj, sploh pa ne ustno.

3. Tožnici sta na pritožbo odgovorili ter predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že v odločbi II Cp 369/2017 z dne 17. maja 2017, tožnici z uveljaljanjem zahtevka na ugotovitev, da je bilo soglasje za legalizacijo nedovoljene gradnje dano s podpisom pogodbe, uveljavljata ugotovitev pravnega razmerja, katerega vsebina je s strani pravnega prednika toženca dano soglasje za legalizacijo objektov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta tožnici s stopnjo verjetnosti izkazali, da jima bo uspeh v pravdi odprl možnost, da bosta lahko uveljavljali kakšno pravico ali korist, ki jima jo zagotavlja zakon, pa je brez pravde ne moreta doseči. Tožnici sta namreč že v tožbeni trditveni podlagi navedli, da sta po prejemu odločbe gradbene inšpekcije začeli postopek legalizacije nedovoljene gradnje. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja pa je soglasje solastnika za legalizacijo nedovoljene gradnje.

6. Pritožbeno sodišče sprejema dejanski zaključek sodišča prve stopnje, da sta se prva tožnica in pokojni A. S. s pogodbo o razdružitvi solastnega nepremičnega premoženja z dne 20. 2. 2002 2 dogovorila, da prva tožnica izdela lasten vhod do svojega stanovanja s stopniščem, za kar ji je pokojni A. S. dal soglasje, ter da sta se pogodbenika dogovorila tudi za medsebojno soglasje za legalizacijo nedovoljenih gradenj.

7. Dokazna ocena, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi vzorno vodenega dokaznega postopka, je celovita in popolna, pa tudi logična in življenjsko povsem sprejemljiva. Z grajo dokazne ocene in podajanjem svoje dokazne ocene izvedenih dokazov pritožnik ne more uspeti. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

8. Ni sporno, da sta z gradnjo prizidka na severozahodni strani hiše ter L prizidka, ki sta bila predmet delitve med strankama pogodbe, soglašala oba zakonca. Logična in življenjsko prepričljiva je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta razvezana zakonca ob delitvi skupnega premoženja razdelila tudi tisti del nepremičnine, ki sta ga zgradila oziroma dogradila brez gradbenega dovoljenja, z namenom, da ga bosta na tak ali drugačen način uporabljala, in ne z namenom, da bi se ti deli nepremičnine rušili oziroma odstranili. Če bi bil pogodbeni namen takšen, razdružitev tega dela premoženja namreč ne bi imela nobenega smisla. Zato je življenjsko logično, da sta se prva tožnica in pokojni A. S. ob sklepanju pogodbe, ko sta si delila tudi dele nepremičnin, ki so bili nedovoljena gradnja, dogovorila, da bo potrebno gradnjo legalizirati in sta ob sklepanju pogodbe dala soglasje za legalizacijo gradnje vsega, kar sta zgradila brez gradbenega dovoljenja.

9. Pritožbeno sodišče tudi nima nobenega pomisleka v dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je dal pokojni A. S. tožnici ob sklenitvi pogodbe vnaprejšnje soglasje za izgradnjo stopnic, s tem pa tudi za njihovo legalizacijo, saj je bil način delitve njunega premoženja možen le na takšen način, da prva tožnica izdela lasten vhod do svojega stanovanja s stopniščem, ki poteka mimo okna otroške sobe in ne posega v fasado obstoječe hiše, kar izhaja iz 2. točke pogodbe. V nasprotnem primeru namreč dovoljenje za gradnjo ne bi imelo nobenega smisla in učinka, temveč bi, nasprotno, vodilo k zlorabi pravic. S tem, ko se je pokojni A. S. strinjal oziroma je izrecno soglašal, da prva tožnica zgradi lasten vhod, je s tem hkrati podal tudi soglasje za legalizacijo bodočega objekta.

10. Višje sodišče pritrjuje stališču pritožbe, da pogodbene zaveze na podlagi 125. člena OZ učinkujejo le med pogodbenimi strankami. Vendar pa zakon določa tudi izjeme, ko se pogodbeni učinki raztezajo tudi na tretje. Ena od izjem je tudi t.i. univerzalno pravno nasledstvo. Toženec je univerzalni pravni naslednik pokojnega A. S., zato ga soglasje njegovega pravnega prednika zavezuje.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa v ničemer ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča. Zato je pritožbeno sodišče sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 V nadaljevanju ZPP:

2 V nadaljevanju pogodba.