Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Kp 3258/2010 ECLI:SI:VSLJ:2018:II.KP.3258.2010 AI generated

Appeal allowed; trial court violated defense rights by holding trial without counsel without explicit waiver.

Case Number VSL Sklep II Kp 3258/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The High Court of Ljubljana allowed the appeals and quashed the first-instance judgment, ordering a retrial. The defendant and his counsel argued that the lower court violated procedural rights by conducting the main trial in the defendant's absence without his explicit waiver of counsel, despite the defense not being mandatory. The court ruled that holding a trial without counsel without such a waiver constitutes a fundamental violation of the Criminal Procedure Act, necessitating the quashing of the verdict and a new trial.

Legislator headnote

AI generated

Article 308 of the Criminal Procedure Act; Article 371(1)(3) of the Criminal Procedure Act: When defense with a lawyer is not mandatory, the main trial may be held only if the accused explicitly waives the right to a lawyer; otherwise, the court must postpone the trial, and failure to do so constitutes a fundamental procedural violation.

Keywords

AI generated
mandatory defense counsel waiver of rights fundamental procedural violation right to presence quashing of judgment Criminal Procedure Act retrial ordered

Cited Legislation

AI generated
Article 308 of the Criminal Procedure Act
Article 371(1)(3) of the Criminal Procedure Act
Article 392(1) of the Criminal Procedure Act
Article 29(2) of the Constitution of the Republic of Slovenia
Article 48(1) of the Criminal Code
Article 95(4) of the Act on Criminal Procedure

Cited Case Law

AI generated
Okrožno sodišče v Kranju I K 78240/2010
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Kadar obramba z zagovornikom ni obvezna, se glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika opravi le, če se obtoženec izrecno odpove pravici do zagovornika, sicer mora sodišče ravnati po določbah člena 308 ZKP in glavno obravnavo preložiti. Če tega ne stori, je tudi v primeru, če obramba z zagovornikom ni obvezna, podana kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Takšno stališče izhaja tudi iz Komentarja ZKP mag. Štefana Horvata na straneh 666 in 667 ter 877. V obravnavani zadevi je obtoženec na naroku dne 22. 2. 2018 izrecno nasprotoval nadaljevanju sojenja v odsotnosti zagovornika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Krškem je z v uvodu navedeno sodbo obtoženega A. A. spoznalo za krivega poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja po prvem odstavku 218. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) v zvezi z 22. členom KZ, za katero mu je določilo kazen sedem mesecev zapora. Nakar mu je po prvem odstavku 48. člena KZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 47. člena KZ, upoštevajoč enotno kazen sedem let in osem mesecev zapora po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju I K 78240/2010 z dne 28. 6. 2017, izreklo enotno kazen osem let in en mesec zapora. Vanjo mu je vštelo čas pridržanja in pripora od 16. 6. 2008 do 19. 6. 2008 ter že prestano kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju I K 78240/2010 od 7. 9. 2017 dalje. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da se obtoženca oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, dolžan pa je plačati potrebne izdatke in nagrado oškodovančevega pooblaščenca.

2. Zoper sodbo sta vložila pritožbi:

- obtoženec sam, ki je uvodoma uveljavljal bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitev Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava), kršitev kazenskega zakona, zmotno ugotovitev dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji; predlagal je spremembo izpodbijane sodbe tako, da se ga oprosti obtožbe, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje;

- obtoženčev zagovornik, ki je uvodoma uveljavljal bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenski sankciji; predlagal je spremembo izpodbijane sodbe tako, da se obtoženca oprosti obtožbe, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Seji senata sodišča druge stopnje sta prisostvovala obtoženec in njegov zagovornik. Državni tožilec ni pristopil, kar pa ni bilo ovira za opravo pritožbene seje (četrti odstavek 378. člena ZKP), saj je bilo obvestilo zanj izkazano.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Po preizkusu izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb, ki se nanašajo na zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka, se sodišče druge stopnje povsem strinja s pritožnikoma, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Kadar obramba z zagovornikom ni obvezna, se glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika opravi le, če se obtoženec izrecno odpove pravici do zagovornika, sicer mora sodišče ravnati po določbah člena 308 ZKP in glavno obravnavo preložiti. Če tega ne stori, je tudi v primeru, če obramba z zagovornikom ni obvezna, podana kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Takšno stališče izhaja tudi iz Komentarja ZKP mag. Štefana Horvata na straneh 666 in 667 ter 877. V obravnavani zadevi je obtoženec na naroku dne 22. 2. 2018 izrecno nasprotoval nadaljevanju sojenja v odsotnosti zagovornika. Iz dopisa Odvetniške pisarne B. d.o.o. z dne 21. 2. 2018 izhaja, da prosijo za preložitev glavne obravnave, v kolikor pa bo opravljena, naj se ne zaključi in se preloži na naslednji narok, na katerega bo pristopil odvetnik B. B., do takrat pa je smotrno, da obtoženca zagovarja dodeljeni zagovornik. Iz spisa je razvidno, da je predsednica Okrožnega sodišča v ... z odločbo Bpp ... z dne 12. 2. 2018 za izvajanje brezplačne pravne pomoči obtožencu določila odvetnika C. C., ki pa dne 22. 2. 2018 na glavno obravnavo ni pristopil, čeprav je bila odločba o njegovi razrešitvi izdana šele dne 27. 2. 2018, torej 5 dni po naroku, na katerem se je glavna obravnava, kljub izrecnemu nasprotovanju obtoženca in pisni prošnji pooblaščenega zagovornika za njeno preložitev, zaključila.

6. Oba pritožnika, predvsem pa obtoženec, utemeljeno opozarjata, da je s tem, ko je sodišče prve stopnje, kljub nasprotovanju obtoženca, opravilo glavno obravnavo v odsotnosti zagovornika, kršilo tudi drugo alinejo 29. člena Ustave, ki določa, da morajo vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene pravice, da se mu sodi v njegovi navzočnosti in da se brani sam ali z zagovornikom. Določbe 29. člena Ustave naštevajo minimalne pravice, ki gredo obdolžencu v kazenskem postopku, z namenom zagotoviti pošteno sojenje pred neodvisnim sodiščem. Sodišče prve stopnje kljub temu, da je obtoženec tega dne imel zagovornika, ki mu je bil postavljen z odločbo o brezplačni pravni pomoči, ni zagotovilo njegove navzočnosti na glavni obravnavi, katero je opravilo in tudi zaključilo, kljub izrecnemu nasprotovanju obtoženca.

7. Bistvena kršitev določb iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo je storilo sodišče prve stopnje, je že sama po sebi imela za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe (prvi odstavek 392. člena ZKP). Pritožnika v nadaljevanju utemeljeno opozarjata še na številne bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje razlogov glede odločilnih dejstev in na bistvene kršitve iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo obtoženčeve dokazne predloge, predvsem zaslišanje priče Č. Č., kar lahko predstavlja kršitev obtoženčeve pravice do obrambe, katere pa sodišče druge stopnje ni preizkušalo, ker je bila izpodbijana sodba razveljavljena že zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. To velja tudi za pritožbene razloge, ki se nanašajo na zmotno ugotovitev dejanskega stanja in odločbo o kazenski sankciji.

8. Razlogi, s katerimi sta pritožnika izpodbijala sodbo sodišča prve stopnje, so bili utemeljeni, zato jima je sodišče druge stopnje ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.