Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep I Cp 1064/2017 ECLI:SI:VSMB:2018:I.CP.1064.2017 AI generated

Appeal allowed; court reversed first instance for unjust enrichment instead of unauthorized management.

Case Number VSM Sklep I Cp 1064/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the appeal against the first instance's interim judgment, ordering a retrial. The plaintiff sought recovery based on unauthorized management, but the defendant argued for unjust enrichment principles. The court found the first instance erred in applying the wrong legal basis and failed to order an expert valuation required to determine the property's increased value. Consequently, the case was remanded for a new trial where the court must apply the restitutionary principles of unjust enrichment.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 338. odst. 1; 350. odst. 2; OZ 190. člen; 199. člen: In cases of investment in foreign real estate pending acquisition of ownership, the claim must be based on unjust enrichment rather than unauthorized management, requiring an expert valuation to determine the property's increased value for restitution.

Keywords

AI generated
unjust enrichment unauthorized management real estate investment restitutionary principle expert valuation appellate review remand for retrial

Cited Legislation

AI generated
ZPP 338. odst. 1
ZPP 350. odst. 2
OZ 190. člen
OZ 199. člen
ZPP 355. člen
ZPP 165. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, vmesna sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pri vlaganjih v tujo nepremičnino v pričakovanju pridobitve lastninske pravice na nepremičnini gre za neupravičeno pridobitev, ne pa za poslovodstvo brez naročila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke po podlagi utemeljen.

2. Zoper navedeno vmesno sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP 1 ) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano vmesno sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek po temelju zavrne oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijano vmesno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico za tožečo stranko.

Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče prve stopnje v zvezi s pravno podlago tožbenega zahtevka po 190. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) spregledalo, da v primeru neupravičene obogatitve velja obogatitveni in ne vrnitveni princip, zato tožeča stranka ne more zahtevati vračila protivrednosti storitev, ki jih je vložila v predmetno nepremičnino. V zvezi z drugim pravnim temeljem tožbenega zahtevka po 205. členu OZ pa pritožba izpostavlja, da se lahko tujega posla nekdo nepoklicano loti samo, če ga ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bila zamujena očitna korist (199. člen OZ), za kar pa v danem primeru ne gre. Sodišče prve stopnje je tako nepravilno uporabilo določbo 199. člena OZ ter posledično zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj ni izpolnjen temelji pogoj za nepristno poslovodstvo brez naročila. V tej zvezi pritožba še dodaja, da tožeča stranka v zvezi s to pravno podlago tudi ni postavila nobene trditvene podlage in ni podala nobenih dokaznih predlogov, zato je sodišče prve stopnje zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. ZPP v drugem odstavku 350. člena določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijane vmesne sodbe, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

6. Obravnavana pritožba utemeljeno graja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in posledično ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je predmetni tožbeni zahtevek presojalo po določbah OZ o nepristnem poslovodstvu (205. in 206. člen OZ), saj tožeča stranka v tej smeri ni podala nobene trditvene podlage in dokaznih predlogov. Res je, da je sodišče v skladu z načelom iura novit curia (sodišče pozna pravo) dolžno samo prepoznati pravilno materialnopravno podlago tožbenega zahtevka (tretji odstavek 180. člena ZPP), vendar le v okviru trditvene podlage pravdni strank (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je tako v tem delu kršilo razpravno načelo in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP). Sicer pa pri vlaganjih v tujo nepremičnino v pričakovanju pridobitve lastninske pravice na nepremičnini gre za neupravičeno pridobitev, ne pa za poslovodstvo brez naročila, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

7. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek primarno utemeljevala na določbah OZ o učinkih razvezane pogodbe (drugi odstavek 111. člena OZ) in podredno na določbah OZ o neupravičeni obogatitvi (190. člen OZ), pri čemer pa je sodišče prve stopnje primarno materialnopravno podlago tožbenega zahtevka zavrnilo kot neutemeljeno, saj je zaključilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati sklenitve ustne najemne pogodbe iz leta 2011, česar pritožba ne izpodbija.

8. V zvezi s podredno materialnopravno podlago tožbenega zahtevka sodišče druge stopnje izpostavlja, da je med pravdnima strankama nesporno, da sta se dogovarjali tudi o možnosti odkupa nepremičnine parc. št. 65/0, k.o. G., ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo s pripadajočim gospodarskim poslopjem, saj sta v ta namen izdelali tudi cenitev le - te (poročilo o ocenjeni vrednosti z dne 15. 12. 2011, priloga spisa A45). Glede na navedeno in dejstvo, da je tožena stranka predmetno nepremičnino navkljub dogovarjanjem in že opravljenim vlaganjem tožeče stranke nato prodala tretji osebi (prodajna pogodba z dne 12. 1. 2016, priloga spisa B6) bi lahko bila neupravičeno obogatena. Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti namreč nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla (tretji odstavek 190. člena OZ).

9. Pritožba ne izpodbija morebitne utemeljenosti tožbenega zahtevka v skladu z 190. členom OZ, vendar pa utemeljeno opozarja, da v primeru neupravičene obogatitve velja vrnitveni princip. Višina vlaganj (denarnih sredstev in dela) namreč ni nujno enaka večvrednosti nepremičnine, zato je tožena stranka lahko neupravičeno obogatena le za toliko, kolikor je predmetna nepremičnina v posledici vlaganj tožeče stranke večvredna (večvrednost torej ni nujno enaka stroškom vlaganja v nepremičnino). Slednje pa lahko ugotovi le izvedenec gradbene stroke, pritegnitev katerega pa je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo.

10. Upoštevajoč obrazloženo in dejstvo, da tožena stranka nasprotuje trditvam tožeče stranke, da se je vrednost predmetne nepremičnine z vlaganji povečala (saj je cenilec nepremično ocenil na 43.000,00 EUR, tožena stranka pa jo je prodala za 30.000,00 EUR), je sodišče druge stopnje izpodbijano vmesno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), v katerem naj slednje izvedene dokaz z izvedencem gradbene stroke in znova razsodi o temelju tožbenega zahtevka na podlagi 190. člena OZ, pri tem pa upošteva vrnitveni princip instituta neupravičene obogatitve.

11. Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP)

1 Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 110/2002 - ZDT-B, 58/2003 - odl. US, 2/2004, 2/2004 - ZDSS-1, 69/2005 - odl. US, 90/2005 - odl. US, 43/2006 - odl. US, 52/2007, 45/2008 - ZArbit, 45/2008, 111/2008 - odl. US, 121/2008 - skl. US, 57/2009 - odl. US, 12/2010 - odl. US, 50/2010 - odl. US, 107/2010 - odl. US, 75/2012 - odl. US, 76/2012 - popr., 40/2013 - odl. US, 92/2013 - odl. US, 6/2014, 10/2014 - odl. US, 48/2014, 48/2015 - odl. US, 6/2017 - odl. US.