Supreme Court dismisses appeal against administrative court judgment under new Civil Procedure Code due to lack of specific legal issue.

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

[JEDRO]

Zoper sodbo, izdano v upravnem sporu od začetka uporabe ZPP-E, ni dopustno vložiti revizije na podlagi določb ZUS-1. Ker pa so tožniki v vloženi reviziji utemeljevali tudi njeno dovoljenost, je Vrhovno sodišče vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije v smislu 367. b člena ZPP.

Ker tožniki zatrjujejo dovoljenost revizije z zelo hudimi posledicami odločitve in finančnimi posledicami, ki naj bi presegale znesek v višini 20.000 EUR, ni izpolnjena zahteva iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP po navedbi spornega pravnega vprašanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožniki so pri Upravnem sodišču RS, Oddelku v Mariboru, 4. 11. 2017 vložili revizijo zoper sodbo tega sodišča II U 76/2017-17 z dne 11. 10. 2017. V njej so navedli, da jo vlagajo na podlagi 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče prve stopnje je omenjeno vlogo odstopilo v reševanje Vrhovnemu sodišču kot predlog za dopustitev revizije.

2. S 122. členom novele ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017), ki se je začela uporabljati 14. 9. 2017, je bil v prvem odstavku spremenjen 22. člen ZUS-1 tako, da se glasi: "V upravnem sporu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače." Z drugim odstavkom istega člena ZPP-E so bili črtani 83. člen 1 in 86. do 91. člen ZUS-1.

3. To pomeni, da zoper sodbo, izdano v upravnem sporu od začetka uporabe ZPP-E, ni dopustno vložiti revizije na podlagi omenjenih določb ZUS-1, saj se zanjo uporabljajo določbe ZPP. Ker pa so tožniki v vloženi reviziji utemeljevali tudi njeno dovoljenost, je Vrhovno sodišče vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije v smislu 367. b člena ZPP.

4. Pri tem je ugotovilo, da ne izpolnjuje zahteve iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, po katerem mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Tožniki namreč zatrjujejo dovoljenost revizije z zelo hudimi posledicami odločitve in finančnimi posledicami, ki naj bi presegale znesek v višini 20.000 EUR, torej z razlogoma za dovoljenost revizije iz 1. in 3. točke drugega odstavka črtanega 83. člena ZUS-1, ne pa z izpostavljenim pravnim vprašanjem. 2

5. Ker tožniki niso ravnali po četrtem odstavku 367. b člena ZPP, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo (šesti odstavek istega člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 V njegovem drugem odstavku so bili določeni pogoji za dovoljenost revizije, med drugim zaradi pomembnega pravnega vprašanja (2. točka te določbe).

2 Glede na prvi odstavek 367. a člena ZPP sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.