Legislator Case Law & Legislation
VSM Sodba II Kp 27668/2013 ECLI:SI:VSMB:2017:II.KP.27668.2013 AI generated

Appeal dismissed; court must convert unpaid fines to imprisonment regardless of defendant's lack of assets.

Case Number VSM Sodba II Kp 27668/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal against the first-instance court's decision to convert an unpaid fine into imprisonment was rejected as unfounded. The defendant argued they could not pay the fine due to lack of employment and assets, requesting work instead of jail time. The court ruled that the lower court was legally obligated to enforce the penalty by converting it to imprisonment, regardless of the defendant's financial situation, and noted the procedural error of issuing a ruling instead of a judgment did not affect the outcome.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 87. člena Kazenskega zakonika; Sodišče je dolžno zagotoviti izvršitev denarne kazni tako, da jo spremeni v kazen zapora, ne glede na finančne zmožnosti obsojenca.

Keywords

AI generated
conversion of fine to imprisonment enforcement of criminal penalty lack of financial means procedural error in ruling mandatory conversion of penalty

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba zagovornika obsojenega A.O. se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenec se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Navedbe pritožbe, da denarne kazni ni mogel plačati, ker nima premoženja, zaposlitve in finančnih zmožnosti, ne morejo biti uspešne, saj je sodišče dolžno, ne glede na zatrjevane okoliščine, skladno z zakonom zagotoviti izvršitev kazni, in sicer v primeru neplačila denarne kazni tako, da jo spremeni v kazen zapora.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom (pravilno s sodbo) V Kr 27668/2013 z dne 15. 3. 2017 na podlagi prvega odstavka 87. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) odločilo, da se denarna kazen 9.825,00 EUR, ki je bila obsojenemu A.O. izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 27668/2013 z dne 22. 4. 2015 v neplačanem delu sorazmerno izvrši tako, da se obsojencu določi 149 dni zapora; če obsojenec izrečeno denarno kazen plača, se izvrševanje zapora ustavi.

2. Zoper sklep se je pritožil obsojenčev zagovornik. V pritožbi navaja, da obsojenec izrečene stranske denarne kazni ni mogel plačati, ker po prihodu s prestajanja zaporne kazni nima zaposlitve in dohodka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da mu namesto plačila denarne kazni omogoči delo v splošno korist brez nadomestila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje bi moralo v zadevi odločiti s sodbo in ne s sklepom, saj šesti odstavek 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) določa, da o spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora odloči predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je namesto s sodbo odločilo s sklepom, bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz drugega odstavka 372. člena ZKP, vendar gre za relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je pritožba ne uveljavlja, pritožbeno sodišče pa je po uradni dolžnosti ne preizkuša. Ne glede na to, pritožbeno sodišče ugotavlja, da kršitev na zakonitost napadene odločbe ni vplivala. Odločbo je preizkusilo kot sodbo in je o njej s sodbo tudi odločilo.

5. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno in v skladu s prvim odstavkom 87. člena KZ-1, ko je stransko denarno kazen, potem ko je ugotovilo, da je obsojenec ni plačal (plačal jo je le delno) in da je ni bilo mogoče niti prisilno izterjati, spremenilo v 149 dni zapora. Navedbe pritožbe, da denarne kazni ni mogel plačati, ker nima premoženja, zaposlitve in finančnih zmožnosti, ne morejo biti uspešne, saj je sodišče dolžno, ne glede na zatrjevane okoliščine, skladno z zakonom zagotoviti izvršitev kazni, in sicer v primeru neplačila denarne kazni tako, da jo spremeni v kazen zapora.

6. Po obrazloženem je pritožba zagovornika obsojenca neutemeljena, pritožbeno sodišče pa glede pritožbenega predloga, da obsojenec namesto kazni zapora opravi delo v splošno korist dodaja, da v tem pritožbenem postopku o takšnem predlogu ni mogoče odločiti. Odločitev o utemeljenosti predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora je v pristojnosti sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče pa odloča o pritožbi zoper sklep, s katerim takšnemu predlogu sodišče prve stopnje ugodi oziroma mu ne ugodi.

7. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu odločbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi zagovornika obsojenca odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

8. Glede na navedbe pritožbe o socialnem in premoženjskem stanju obsojenca je pritožbeno sodišče odločilo, da ga plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka oprosti (četrti odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP).