Legislator Case Law & Legislation
UPRS Sklep III U 178/2017-21 ECLI:SI:UPRS:2018:III.U.178.2017.21 AI generated

Administrative court dismisses lawsuit for lack of legal interest when client's rights are unaffected by lawyer's fee rejection.

Case Number UPRS Sklep III U 178/2017-21
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit because they failed to demonstrate a legal interest in challenging the court's decision. The defendant court rejected the lawyer's request for fees on behalf of the plaintiff due to a procedural delay, which did not infringe upon the plaintiff's rights. Consequently, the court ruled that the plaintiff had no standing to sue, as only the lawyer would have an interest if the fee claim were approved.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 36. člen; 6. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1: The administrative court decides on the merits only if the plaintiff demonstrates a legal interest, which requires the lawsuit to be necessary for improving their legal position throughout the proceedings.

Keywords

AI generated
legal interest requirement administrative lawsuit dismissal procedural standing free legal aid fees ZUS-1 article 36 plaintiff rights unaffected procedural necessity

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožeča stranka izkazuje pravni interes (pravnovarstveno potrebo), ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu. Pravni interes pa je izkazan, če je tožba v upravnem sporu nujna, da si tožeča stranka svoj pravni položaj izboljša in mora obstajati ves čas postopka.

Ker je tožena stranka z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevek odvetnice za plačilo stroškov izvajanja BPP za tožnika, kot upravičenca do BPP, v pravice tožnika ni bilo poseženo. Če bi bila odvetnici, kot izvajalki BPP, v obravnavanem primeru priznana nagrada in stroški, bi, glede na to, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) predvideva primere, ko je upravičenec do BPP dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova BPP (43., 48. in 49. člen ZBPP), imel tožnik, kot upravičenec za BPP, pravni interes, da izpodbija sklep, kolikor bi menil, da je nagrada za opravljene storitve BPP previsoka. V konkretnem primeru pa za tak primer ne gre, saj je bila vloga odvetnice za odmero nagrade in stroškov za opravljanje storitve iz naslova BPP zavržena in bi zato imela pravni interes za tožbo kvečjemu odvetnica, kot izvajalka BPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. A.A. (v nadaljevanju tožnik) je pri tem sodišču vložil tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru (v nadaljnjem besedilu tožena stranka), št. Bpp 15/2017-27 z dne 4. 8. 2017, s katerim je tožena stranka zavrgla predlog odvetnice B.B. iz ... za odmero nagrade in stroškov za opravljene storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), na podlagi odločbe naslovnega sodišča, opr. št. Bpp 15/2017 z dne 7. 3. 2017.

2. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožeči stranki z odločbo, opr. št. Bpp 15/2017 z dne 7. 3. 2017, odobrena redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja, v okviru katerega naj postavljeni odvetnik poda mnenje glede smotrnosti vložitve odškodninske tožbe zoper C.C. in tam zaposleno svetovalko D.D. Kot izvajalka BPP je bila določena odvetnica B.B. iz ... Tožena stranka ugotavlja, da je bila storitev BPP opravljena dne 12. 4. 2017, ko je bil opravljen zadnji sestanek odvetnice s tožnikom. Odvetnica, kot izvajalka BPP, je bila dolžna vrniti napotnico strokovni službi za brezplačno pravno pomoč v roku 15 dni po opravljeni storitvi (prvi in peti odstavek 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Ker odvetnica napotnice ni vrnila v roku 15 dni po opravljeni storitvi, ki se je iztekel dne 28. 4. 2017, je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) njen predlog kot prepoznega zavrglo.

3. Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

4. Sodišče je tožbo tožeče stranke vročilo tudi prizadeti stranki odvetnici B.B., ki je v odgovoru na tožbo sodišču predlagala, naj tožbo tožnika zavrne.

5. Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbo tožeče stranke zavrglo iz naslednjih razlogov:

6. Iz izpodbijanega sklepa nedvomno izhaja, da je bila vloga odvetnice, kot izvajalke BPP, za odmero nagrade in stroškov za opravljanje storitve iz naslova BPP zavržena.

7. Po 6. točki prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče tožbo zavrže, če upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Na tak razlog mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

8. Glede na navedeno, sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožeča stranka izkazuje pravni interes (pravnovarstveno potrebo), ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu. Pravni interes pa je izkazan, če je tožba v upravnem sporu nujna, da si tožeča stranka svoj pravni položaj izboljša in mora obstajati ves čas postopka.

9. Glede na to, da je tožena stranka z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevek odvetnice za plačilo stroškov izvajanja BPP za tožnika, kot upravičenca do BPP, v pravice tožnika ni bilo poseženo. Če bi bila odvetnici, kot izvajalki BPP, v obravnavanem primeru priznana nagrada in stroški, bi, glede na to, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) predvideva primere, ko je upravičenec do BPP dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova BPP (43., 48. in 49. člen ZBPP), imel tožnik, kot upravičenec za BPP, pravni interes, da izpodbija sklep, kolikor bi menil, da je nagrada za opravljene storitve BPP previsoka. V konkretnem primeru pa za tak primer ne gre, saj je bila vloga odvetnice za odmero nagrade in stroškov za opravljanje storitve iz naslova BPP zavržena in bi zato imela pravni interes za tožbo kvečjemu odvetnica, kot izvajalka BPP.

10. Glede na to, da je očitno, da vložena tožba ni nujna za to, da bi si tožnik izboljšal svoj pravni položaj, je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

11. Sodišče dodaja, da bo o tožbi tožnika zoper odločbo tožene stranke, s katero je bil zavrnjen njegov predlog za razrešitev odvetnice B.B., odločeno v zadevi tega sodišča, opr. št. III U 179/2017.