Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 1/2018 ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.1.2018 AI generated

Appeal court allows return to previous state due to insufficiently defined family death excuse for delay.

Case Number VSL Sklep II Cp 1/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appeal court granted the plaintiff's request to return the case to the previous state, overturning the first-instance court's dismissal. The plaintiff argued that his absence from the first hearing was caused by his uncle's death abroad, which he only learned of after the hearing date. The court found the first-instance decision too strict because the plaintiff, as a layperson, reasonably expected the court to evaluate his excuse substantively rather than dismissing it for vague details.

Legislator headnote

AI generated

Article 120(2) of the Civil Procedure Act; Article 22 of the Constitution of the Republic of Slovenia: The court must allow a party to restore the previous state when their absence was due to justified reasons, provided the reasons were not obviously unjustified, to ensure effective access to justice.

Keywords

AI generated
return to previous state justified delay family death access to justice insufficiently defined reasons layperson expectations procedural fairness

Cited Legislation

AI generated
Article 120(2) of the Civil Procedure Act
Article 22 of the Constitution of the Republic of Slovenia
Article 365 of the Civil Procedure Act

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, češ da navedene okoliščine ne predstavljajo upravičenega razloga za zamudo, pritožbeno sodišče ne soglaša, saj navedb pritožnika ni mogoče šteti kot očitno neupravičenih, kar bi utemeljevalo odločitev po drugem odstavku 120. člena ZPP, temveč so bili navedeni razlogi zgolj pomanjkljivo opredeljeni. Ob upoštevanju, da je tožnik nedvomno imel pravni interes, da pride na prvi narok za glavno obravnavo in da preložitve ni nikoli predlagal, je stališče sodišča prve stopnje pretirano strogo in tožniku onemogoča dostop do sodnega varstva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pojasnjuje, da je pred začetkom naroka posredoval sodišču opravičilo ter pojasnil razloge za odsotnost. Umrl mu je stric, na katerega je bil zelo navezan. Pogreb je bil v B. 7. 6. 2017, v Slovenijo pa se je vrnil šele 13. 6. 2017. Bil je žalosten in ni vedel, da mora v predlogu pojasniti podrobnosti, ki mu preprečujejo prihod na sodišče. Predlaga razveljavitev sklepa in ponovno odločanje o zadevi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Institut vrnitve v prejšnje stanje ima neposredno ustavno podlago v pravici do izjavljanja iz 22. člena Ustave RS. Je izraz izhodišča, da mora pravdni postopek vzpostaviti ustrezno ravnotežje med ciljem zagotovitve sodnega varstva pravemu upravičencu na eni strani in ciljem pospešitve postopka na drugi strani. Stranki mora biti tedaj, ko iz opravičenih razlogov ni mogla sodelovati v postopku, pa so zato zanjo nastale neugodne pravne posledice, omogočeno, da si z vrnitvijo v prejšnje stanje zagotovi možnost učinkovitega in enakopravnega sodelovanja v postopku. 1

5. Tožnik, ki je dan pred narokom (že po izteku poslovnega časa sodišča), opravičil svoj izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo z navedbo, da je zaradi smrti v družini še vedno v tujini, je po izdaji zamudne sodbe poleg pritožbe vložil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V njem je nasprotoval odločitvi sodišča, da ni preložilo razpisanega naroka, hkrati pa je navedel, da je izostal zaradi nepričakovanega dogodka, smrti v družini, ki ga lahko potrdijo tudi drugi družinski člani. Predlagal je zaslišanje D. V. in I. V. ter svoje zaslišanje.

6. Pritožbeno sodišče sicer soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da tožnik v svoji vlogi ni navedel konkretnih okoliščin, ki so mu onemogočale prihod na narok. Vendar je treba upoštevati, da je pritožnik laična stranka, ki je s tem, ko je navedel razlog izostanka in v dokaz svojih trditev predlagal zaslišanje dveh prič, utemeljeno pričakoval, da bo sodišče njegov predlog vsebinsko obravnavalo. Sodišče tožniku ni nudilo materialnoprocesnega vodstva in ga ni opozorilo na pomanjkljivosti njegovega predloga. Predlog je zavrnilo, češ da navedene okoliščine ne predstavljajo upravičenega razloga za zamudo. S takšno odločitvijo pritožbeno sodišče ne soglaša, saj navedb pritožnika ni mogoče šteti kot očitno neupravičenih, kar bi utemeljevalo odločitev po drugem odstavku 120. člena ZPP, temveč so bili navedeni razlogi zgolj pomanjkljivo opredeljeni. Ob upoštevanju, da je tožnik nedvomno imel pravni interes, da pride na prvi narok za glavno obravnavo in da preložitve ni nikoli predlagal, je stališče sodišča prve stopnje pretirano strogo in tožniku onemogoča dostop do sodnega varstva.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (2. točka 365. člena ZPP). V nadaljevanju naj sodišče izvede narok ter odloča o predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje, pri čemer naj upošteva njegovo dopolnjeno trditveno podlago iz pritožbe.

1 Primerjaj Galič, Komentar k 116. členu ZPP, Pravdni postopek, 1. knjiga.