Supreme Court denies leave for appeal on limitation period start date for non-pecuniary damage claims.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženki dolžni tožnici solidarno plačati 10.773,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 4. 2013 dalje. Tožnici je naložilo, da mora prvi toženki povrniti 1.064,45 EUR pravdnih stroškov, drugi toženki pa 30,00 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da mora tožnica prvi toženki povrniti tudi 685,06 EUR stroškov pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožeča stranka predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, kdaj je pričel teči zastaralni rok za vložitev tožbe za plačilo odškodnine, ali po odstranitvi šivov ali po pridobitvi sekundarnega mnenja oziroma ko je bilo zaključeno aktivno fiziološko zdravljenje, tj. celjenje rane. Za pričetek teka zastaralnega roka za zahtevek na povrnitev nepremoženjske škode je pomembno, kdaj se je oškodovančevo zdravstveno stanje objektivno gledano ustalilo. Nižji sodišči sta zmotno šteli, da je bilo tožničino zdravljenje zaključeno z odstranitvijo šivov 15. 2. 2011.

Z odstranitvijo šivov se še ni končalo tisto zdravljenje, od katerega je bilo realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Iz mnenja sodne izvedenke C. T. kot tudi dr. M. C. izhaja, da v vsakem poškodovanem tkivu poteka aktivno fiziološko zdravljenje, ki vključuje anabolno fazo in fazo maturacije ali zorenja, in je bilo pri tožnici končano šele pred kratkim. Pri tožnici na dan odstranitve šivov ni bilo mogoče govoriti o objektivni ustalitvi zdravstvenega stanja, saj se je takrat poškodovano tkivo še vedno celilo, rana je bila večja in bolj očitna, brazgotina se še ni formirala.

Šele po zacelitvi rane je bil znan končni obseg skaženosti oziroma celotni obseg nastale škode. Oba sta povedala, da z vidika medicinske stroke pridobitev sekundarnega mnenja estetskega kirurga o morebitni operativni korekciji brazgotin šteje za del aktivnega medicinskega zdravljenja. Pred opravljenim pregledom pri estetskem kirurgu je tožnica vedela le, da ji bo brazgotina ostala, ne pa, kakšna bo, ali jo je mogoče operativno zmanjšati oziroma ali je to priporočljivo. Izpodbijana odločitev naj bi odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča.

Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 6/2014 odločilo, da začne subjektivni zastaralni rok teči, ko je oškodovančevo stanje stabilizirano in se je končalo tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode, čeprav še niso bili izvedeni vsi posamezni ukrepi; ko torej oškodovanec ob zadostni stopnji skrbnosti razpolaga z vsemi podatki, da lahko določi višino tožbenega zahtevka. Enako izhaja iz sodbe II Ips 7/2004. Neenotna naj bi bila tudi praksa višjih sodišč. Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu II Cp 1409/2009 pojasnilo, da zastaranje ne začne teči že od škodnega dogodka, temveč šele od tedaj, ko je nepremoženjska škoda (njen obseg) znana, ko se torej stanje stabilizira.

Iz sodbe Višjega sodišča v Mariboru I Cp 788/2015 pa izhaja, da trajanje zdravljenja zajema vse faze zdravljenja poškodovanega tkiva.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zaradi česar je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).