Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 27/2018 ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.27.2018 AI generated

Supreme Court allows review of compensation for expropriated land regarding factual use and value calculation methods.

Case Number VSRS Sklep II DoR 27/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court granted leave for review on three specific legal questions concerning land expropriation compensation. The lower courts had determined a specific compensation amount based on formal zoning plans, while the applicant argued for higher compensation based on factual usage and market value. The Court decided to allow the review to clarify whether factual circumstances should override formal zoning when calculating damages for land taken by the state.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku, 367.a odst. 1; Review is permitted when a lower court decision deviates from Supreme Court practice or when no such practice exists, provided the question is of significant importance for legal certainty and uniform application of law.

Keywords

AI generated
land expropriation compensation factual land use Supreme Court review property value assessment legal certainty principle state compensation claim procedural review criteria

Cited Legislation

AI generated
367.a odst. 1 Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali nepremičnina, ki po občinskem prostorskem načrtu sodi v območje kmetijskih zemljišč, dejansko pa je na njej zgrajen objekt gospodarske javne infrastrukture, predstavlja stavbno zemljišče?

2. Ali je v postopku za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine pri ugotavljanju vrednosti v skladu z določbami 105. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) potrebno poleg namembnosti razlaščenih nepremičnin, formalno določene z občinskim prostorskim načrtom v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, upoštevati tudi:

- dejansko namembnost v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razveljavitev, če se razlikuje od formalno določene,

- dejansko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev in

- dejansko stanje razlaščenih nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka?

3. Ali je v nepravdnem postopku določitve odškodnine za razlaščene nepremičnine mogoče ugotavljati tudi višino odškodnine zaradi nemožnosti uporabe odvzetega zemljišča zaradi ravnanj države, ki ni izvedla zakonitega razlastitvenega postopka, v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka, in sicer:

- kot pravice do povračila škode zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti odvzete nepremičnine ob odvzemu posesti) oziroma

- kot pravice do povrnitve koristi, ki jo je imel dejanski razlastitveni upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema iz posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti nepremičnine ob dejanskem odvzemu) oziroma

- kot pravice do odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti zemljišča v času, ko je zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od tega dne do dneva plačila odškodnine?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali nepremičnina, ki po občinskem prostorskem načrtu sodi v območje kmetijskih zemljišč, dejansko pa je na njej zgrajen objekt gospodarske javne infrastrukture, predstavlja stavbno zemljišče?

2. Ali je v postopku za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine pri ugotavljanju vrednosti v skladu z določbami 105. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) potrebno poleg namembnosti razlaščenih nepremičnin, formalno določene z občinskim prostorskim načrtom v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, upoštevati tudi:

- dejansko namembnost v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razveljavitev, če se razlikuje od formalno določene,

- dejansko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev in

- dejansko stanje razlaščenih nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka?

3. Ali je v nepravdnem postopku določitve odškodnine za razlaščene nepremičnine mogoče ugotavljati tudi višino odškodnine zaradi nemožnosti uporabe odvzetega zemljišča zaradi ravnanj države, ki ni izvedla zakonitega razlastitvenega postopka, v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka, in sicer:

- kot pravice do povračila škode zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti odvzete nepremičnine ob odvzemu posesti) oziroma

- kot pravice do povrnitve koristi, ki jo je imel dejanski razlastitveni upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema iz posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti nepremičnine ob dejanskem odvzemu) oziroma

- kot pravice do odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti zemljišča v času, ko je zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od tega dne do dneva plačila odškodnine?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljici za razlaščeno nepremičnino parc. št. 151, k. o...., plačati 1.329,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2010 do plačila. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep spremenilo v stroškovnem delu, sicer pa je pritožbo predlagateljice, v kateri se je ta zavzemala za višjo odškodnino, zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je predlagateljica vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede treh vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Deloma zatrjuje odstop izpodbijanega sklepa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, deloma pa neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča. Pomembnost vprašanj utemeljuje s potrebo po zagotovitvi pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoju prava preko sodne prakse.

4. Predlog je utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo.