Supreme Court rejects transfer of jurisdiction due to lack of impartiality concerns despite shared organizational structure.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer jurisdiction from the District Court to the Regional Court. The District Court argued that the Regional Court's president was a party to the case, potentially compromising impartiality, while the Supreme Court clarified that organizational unity does not equate to judicial dependency. The court held that both courts remain fully independent and autonomous in their adjudicative functions, rendering the alleged conflict of interest unsubstantiated.
Legislator headnote
AI generated67. člen Zakona o pravdnem postopku; The organizational link between a district court and a regional court does not justify transferring jurisdiction based on a claim of compromised impartiality, as both courts are independent and judges retain full objectivity.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Okoliščina, da je okrajno sodišče organizacijska enota okrožnega sodišča, se nanaša samo na nekatere vidike organizacijskega poslovanja sodišča, glede bistvenega, to je glede sojenja, pa sta obe sodišči popolnoma samostojni in neodvisni, kar velja tudi za sodnike enega in drugega sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici sta predlagatelja sprožila nepravdni postopek za določitev pripadajočega zemljišča poslovno-stanovanjske stavbe v Novi Gorici, lastnika posameznih delov katere sta.
2. Okrajno sodišče v Novi Gorici predlaga prenos krajevne pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je A. A., eden od predlagateljev, sodnik in predsednik Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Ker je Okrajno sodišče v Novi Gorici organizacijska enota slednjega, naj bi bili podani „drugi tehtni razlogi“ za prenos pristojnosti - lahko bi bil namreč okrnjen objektivni videz nepristranskosti sojenja, če bi sodišče odločalo o ravnanju „svojega“ predsednika.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
5. Vrhovno sodišče je že v več zadevah, kjer se je zastavilo vprašanje, ali lahko okrožno sodišče nepristransko odloča v zadevi, v katerih je bilo zatrjevano škodno ravnanje okrajnega sodišča kot notranje organizacijske enote tega okrožnega sodišča, zavzelo stališče, da tehtni razlogi za prenos pristojnosti niso bili podani, in izpostavilo, da se okoliščina, da je okrajno sodišče organizacijska enota okrožnega sodišča, nanaša samo na nekatere vidike organizacijskega poslovanja sodišča, glede bistvenega, to je glede sojenja, pa sta obe sodišči popolnoma samostojni in neodvisni, kar velja tudi za sodnike enega in drugega sodišča. 1 Sodniki so sposobni objektivno odločati v vseh sporih, morebiten razumen dvom o objektivni nepristranskosti sodišča pa se praviloma lahko pojavi le v sferi strank, ne pa pri sodišču samem. 2
6. Z enakim razlogovanjem je mogoče presoditi položaj v obravnavani zadevi, ko je za sojenje sicer pristojno okrajno sodišče kot organizacijska enota tistega okrožnega sodišča, katerega sodnik in predsednik je stranka v postopku. Gre za dve različni sodišči, obe pa sodita samostojno in neodvisno od njune organizacijske povezanosti. Poleg tega ni utemeljena navedba Okrajnega sodišča v Novi Gorici, da naj bi odločalo v zadevi „svojega“ predsednika, saj A. A. ni predsednik Okrajnega sodišča v Novi Gorici. Slednje ima svojega predsednika, ki je tudi podpisnik obravnavanega predloga za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča. Prav tako A. A. ni sodnik pristojnega sodišča.
7. Zato Vrhovno sodišče zaključuje, da v predlogu ni zaslediti tehtnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, kar je narekovalo njegovo zavrnitev.
1 Glej sklepa VS RS I R 26/2012 z dne 9. 2. 2012 in III R 10/2015 z dne 24. 3. 2015.
2 Tako sklep VS RS I R 26/2012 z dne 9. 2. 2012.