Supreme Court allows review regarding whether right to family unity is a personality right for damages.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court awarded damages for mental suffering due to a violation of the right to family unity, while the second-instance court reversed this, ruling the right is not a personality right and thus no legally recognized damage exists. The plaintiffs requested review to establish if family unity constitutes a personality right and if its violation warrants compensation. The Supreme Court partially allowed the review, finding the review admissible specifically on the question of whether the right to family unity qualifies as a personality right serving as a basis for claiming legally recognized damage.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367.a odst. 1: Review is permitted regarding whether the right to family unity falls under personality rights and constitutes a basis for claiming legally recognized damage.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali pravica do združevanja sodi med osebnostne pravice in kot takšna predstavlja podlago za uveljavljanje pravno priznane škode.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali pravica do združevanja sodi med osebnostne pravice in kot takšna predstavlja podlago za uveljavljanje pravno priznane škode.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je tožnikoma prisodilo vsakemu po 2.000,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin zaradi kršitve njune pravice do združevanja. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov zavrnilo, ugodilo pa pritožbi toženke in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Zavzelo je stališče, da pravica do združevanja ni osebnostna pravica, zato iz njene kršitve izvirajoča škoda ni pravno priznana. Odločilo je še o pravdnih in pritožbenih stroških.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta tožnika vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjujeta kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanj: 1) ali pravica do združevanja sodi med osebnostne pravice in kot takšna predstavlja podlago za uveljavljanje pravno priznane škode; 2) ali je dosedanja odločitev sodišč v predmetni zadevi materialno in procesnopravno pravilna; in 3) ali je človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih opredeljuje Ustava RS v drugem poglavju, treba enačiti s pojmom osebnostne pravice, katere kršitev je odškodninski delikt. Njihovo pomembnost utemeljujeta z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvojem prava preko sodbe prakse ter zatrjujeta neenotnost sodne prakse višjih sodišč ter neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča.
4. Predlog je delno utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.