Appeal allowed: Debt relief request for extension of execution delay granted after initial delay expired.
Legislator summary
AI generatedThe High Court of Ljubljana allowed the debtor's appeal against the first-instance court's decision to extend the execution delay. The debtor argued the court incorrectly applied Article 74 of the Enforcement and Security Act by granting a new delay request after the initial one expired. The court ruled that while a new delay request is not permitted after the first, a request to extend the existing delay is valid if the total period does not exceed one year from the original approval.
Legislator headnote
AI generatedArticle 74 of the Enforcement and Security Act; A request for a new delay of execution is permitted only once, whereas a request to extend the duration of an already granted delay is allowed provided the total period does not exceed one year from the initial approval.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožbi dolžnika A. A. zoper sklep z dne 4. 7. 2017 (r. št. 46 spisa) se ugodi, sklep se razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
ZIZ omogoča odlog izvršbe predlagati le enkrat, nato pa upnik lahko predlaga le podaljšanje dovoljenega odloga, pri čemer odlog skupaj ne sme trajati dlje od 1 leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe. Torej če je izvršba enkrat že odložena, pa upnik ponovno predlaga odlog izvršbe po poteku odloga, tak upnikov predlog ni dovoljen, saj kot je že rečeno, se odlog lahko v skladu s 74. členom ZIZ predlaga le enkrat.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je predlogu upnika za odlog izvršbe ugodilo in izvršbo odložilo do 12. 12. 2017.
2. Zoper navedeni sklep je dolžnik A. A. vložil pritožbo, v kateri trdi, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 3. odstavka 74. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišče je napačno odložilo izvršbo za obdobje, daljše od enega leta, čeprav bi moralo izvršbo ustaviti, saj je upnik z vlogo z dne 9. 6. 2017 predlagal odlog za več kot eno leto. Izvršba je bila prvič odložena s sklepom z dne 13. 6. 2016 do 10. 6. 2017. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče odložilo izvršbo za več kot eno leto do 12. 12. 2017.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je bila s sklepom z dne 14. 6. 2016 izvršba za dolžnika A. A. odložena do 10. 6. 2017. Nadalje iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je pred potekom roka za katerega je bila izvršba odložena, dne 9. 6. 2017 novi upnik vložil predlog za odlog oz. ustavitev izvršbe, v katerem je predlagal odlog izvršbe za 6 mesecev, ker dolžnik redno plačuje svoje obveznosti, pri tem pa zapisal, da v kolikor odlog v skladu z določbo 74. člena ZIZ ni več mogoč, upnik predlaga ustavitev tega izvršilnega postopka. Prvo sodišče je predlogu upnika ugodilo in je izvršbo že drugič odložilo do 12. 12. 2017.
5. Vendar pa je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno napačna. 74. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) omogoča odlog izvršbe predlagati le enkrat, nato pa upnik lahko predlaga le podaljšanje dovoljenega odloga, pri čemer odlog skupaj ne sme trajati dlje od 1 leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe. Torej če je izvršba enkrat že odložena, pa upnik ponovno predlaga odlog izvršbe po poteku odloga, tak upnikov predlog ni dovoljen, saj kot je že rečeno, se odlog lahko v skladu s 74. členom ZIZ predlaga le enkrat. V kolikor pa upnik pred potekom časa, za katerega je izvršbo odložena, predlaga podaljšanje odloga, pri čemer bi odlog trajal več kot 1 leto, nastopi pravna posledica, predpisana v 74. členu ZIZ (primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip 1284/2016).
6. Ker je v konkretnem primeru prvo sodišče napačno uporabilo materialno pravo in sicer 3. odstavek 74. člena ZIZ, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi niso ugotovljena pravno pomembna dejstva za konkretno odločitev, to je, ali je upnik dosedaj že podal predlog za odlog oz. ali je podal nov predlog za odlog ali zgolj predlog za podaljšanje odloga, kar je terjalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).