Appeal dismissed; creditor's claim on full trust deed upheld as debtor's objection was sufficiently reasoned.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the creditor's appeal against the first-instance decision to enforce a claim based on a full trust deed. The debtor argued they did not know the creditor's specific claim, but the court found this objection sufficiently reasoned under the Enforcement Act. Consequently, the enforcement was upheld, and the matter was transferred to a regular court for further proceedings.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 53. člena ZIZ; 2. odstavek 61. člena ZIZ: An objection to enforcement based on a full trust deed is considered reasoned when the debtor states facts that could lead to rejection of the claim if proven true, thereby shifting the burden of proof to the creditor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
[JEDRO]
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ in drugi odstavek 61. člena ZIZ, ter načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na Občni seji dne 9. 12. 1999). Take trditve pa je dolžnica podala, saj je zatrjevala, da ji ni znano, kakšno terjatev ima upnik do nje.
Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba utemeljevati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost. Prav tako mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti na podlagi 41. člena ZIZ. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje konkretno opredelil.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je svoj sklep o izvršbi z dne 29. 9. 2017 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrajno sodišče v Radovljici.
2. Zoper navedeni sklep vlaga upnik pritožbo, v kateri obrazlaga svoj zahtevek in prilaga dokazila za svoj zahtevek.
3. Dolžnica je odgovorila na pritožbo ter predlagala njeno zavrnitev. V odgovoru na pritožbo je odgovarjala na pritožbene trditve in prilagala dokaze.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Višje sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. list RS, št 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).
6. Višje sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je ugovor dolžnice obrazložen. Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je namreč obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze (2. odstavek 53. člena ZIZ in 2. odstavek 61. člena ZIZ, ter načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na Občni seji dne 9. 12. 1999). Take trditve pa je dolžnica podala, saj je zatrjevala, da ji ni znano, kakšno terjatev ima upnik do nje. Upnik naj navede temelj terjatve in predloži dokaze za svojo trditev. Predlaga svoje zaslišanje.
7. Take ugovorne trditve pa so zadostile pravnemu standardu obrazloženosti ugovora. Pri razlagi določb o obrazloženosti ugovora je treba upoštevati namreč uravnoteženost položaja strank. Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba utemeljevati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost. Prav tako mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti na podlagi 41. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje konkretno opredelil.
8. Tako dolžničin ugovor višje sodišče ocenjuje kot zadosten za izpodbijanje temelja za obstoj terjatve z uveljavljanjem negativnega dejstva. Z uveljavljanjem teh dejstev pa je dolžnica trditveno in dokazno breme prevalila na stran upnika v nadaljnjem pravdnem postopku.
9. V primeru, da je ugovor dolžnice obrazložen, pa je dolžno izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju odločiti, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Vse pritožbene trditve, s katerimi upnik zatrjuje dokazuje svojo terjatev in tudi dolžničine nasprotne trditve s predloženimi dokazi bo obravnavalo pravdno sodišče v nadaljnjem kontradiktornem pravdnem postopku.
10. Izrek o stroških je odpadel, ker jih stranki nista priglasili.