Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep VIII R 20/2017 ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.R.20.2017 AI generated

Court rejects transfer of case due to plaintiff representing state, ruling no impartiality doubt exists.

Case Number VSRS Sklep VIII R 20/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request to transfer the case to another court. The plaintiff argued that representing the Republic of Slovenia before the Ljubljana Labour and Social Court in numerous matters created an objective impartiality issue. The court held that merely representing the state does not inherently raise doubts about the court's neutrality and dismissed the transfer request.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 67. člen: Representing the state before a specific court in multiple cases does not constitute a weighty reason for transferring jurisdiction as it does not objectively impair judicial impartiality.

Keywords

AI generated
transfer of jurisdiction objective impartiality state representation Labour and Social Court weighty reasons judicial neutrality delegation of competence

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Sklep I R 109/2016 z dne 18. 11. 2016
1 Sklep I R 109/2016 z dne 18. 11. 2016.
Sklep I R 17/2001 z dne 22. 3. 2001
2 Sklep I R 17/2001 z dne 22. 3. 2001.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO]

Okoliščina, da je tožnica pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v številnih zadevah kot državna pravobranilka zastopala Republiko Slovenijo sama po sebi ne more biti okoliščina, ki bi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vložila tožbo zaradi izplačila odškodnine za prestane psihične bolečine zaradi šikaniranja, diskriminacije in trpinčenja v znesku 30.000,00 EUR.

2. Predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je predlagala, da Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v tej zadevi, ker je tožnica pri tem sodišču v številnih zadevah zastopala državno pravobranilstvo, kar bi lahko vzbudilo dvom o nepristranskosti sodnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je sicer stvarno pristojno za odločanje v tem sporu. Naveden naj bi bil tehten razlog, zaradi katerega ni primerno, da bi to sodišče vodilo postopek in odločalo o tožbenem zahtevku.

3. Predlog ni utemeljen.

4. V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, 26/1993 s spremembami) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali predstavnika sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Okoliščina, da je tožnica pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v številnih zadevah kot državna pravobranilka zastopala Republiko Slovenijo sama po sebi ne more biti okoliščina, ki bi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča. Pravila o delegaciji pristojnosti predstavljajo izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti in jih je treba, kot vsako drugo izjemo, razlagati restriktivno. Zakonska določba o „drugih tehtnih razlogih“ pomeni pravni standard, ki ga mora sodišče napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Drugi tehtni razlogi so tudi okoliščine, ki vzbujajo ali bi lahko vzbujale dvom o nepristranskosti celotnega sodišča. Zgolj to, da je tožnica v številnih postopkih pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani zastopala Republiko Slovenijo, ni okoliščina, ki bi v percepciji javnosti lahko vzbudila dvom o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Vrhovno sodišče je podobnih primerih že zavzelo stališče, da na primer dejstvo, da se sodniki in odvetniki poznajo, ne sme in more vplivati na sojenje. 1 Podobno je Vrhovno sodišče odločilo, da ni podan razlog za delegacijo pristojnosti, če je tožnik odvetnik, ki pogosto nastopa pred sodiščem, pri katerem je vložil tožbo. 2

6. Glede na vse navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

1 Sklep I R 109/2016 z dne 18. 11. 2016.

2 Sklep I R 17/2001 z dne 22. 3. 2001.