Appeal allowed; lower court violated procedural rules by suspending partition proceedings without proper request or interest.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pritožnica utemeljeno opozarja, da se je lahko opredelila le do predloga za prekinitev postopka, saj drugega predloga ni prejela, ta pa se je poleg tega nanašal le na tri nepremičnine. Pravilno je torej pritožbeno stališče, da je sodišče za vse preostale nepremičnine postopek prekinilo mimo predloga udeležencev postopka, ne da bi kdorkoli izkaz(ov)al interes za takšno ravnanje in da je ob tem zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odložilo delitev dvanajstih solastnih nepremičnin do sprejema občinskega akta o spremembi namembnosti zemljišč parc. št. 393/2, 401/1 in 402/2, vse k. o. X, vendar najdlje do 10. 5. 2020.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje prva nasprotna udeleženka. Predlaga razveljavitev sklepa. Izpostavlja, da je druga nasprotna udeleženka predlagala prekinitev postopka, ne pa odloga delitve. Sodišče prve stopnje je odločilo preko njenega predloga in s tem bistveno kršilo pravila postopka. Hkrati je bila pritožnici kršena pravica do izjave, saj se o predlogu za odlog ni mogla izjaviti.

Opozarja na dosedanje trajanje postopka in na načelo sojenja v razumnem roku. Eno temeljnih upravičenj solastnika je, da lahko zahteva prenehanje solastnine, in prva nasprotna udeleženka ima interes za delitev.

Tudi če je sodišče odložilo delitev, ne bi smelo odložiti odločanja o načinu delitve. Nikakor ne bi smelo odložiti delitve parcel, na katere načrtovano spreminjanje prostorskega načrta ne vpliva, takšnega predloga ni nihče podal.

Nobeden od udeležencev postopka ni predlagal nove cenitve, ki bi upoštevala morebitno spremenjene tržne razmere, hkrati tudi ni nihče predlagal, da bi bil pripravljen izplačati ostale, ne sedaj ne kasneje.

Pritožnica še meni, da sklep ni izvršljiv in ji odreka možnost sodnega varstva.

3. Ostali udeleženci postopka na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 3. odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) lahko sodišče delitev odloži za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. V skladu z 205. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pa se postopek prekine zaradi določenih začasnih okoliščin, ki objektivno preprečujejo normalen potek postopka; v skladu z 206. členom ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja ali zaradi izrednih dogodkov, zaradi katerih stranka ne more do sodišča. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je druga nasprotna udeleženka predlagala prekinitev postopka in da se je predlog nanašal le na tri nepremičnine. 1 Sodišče prve stopnje je pritožnico pozvalo, naj se "...izjavi o predlogih predlagateljev, navedenih v mailu z dne 3. 3. 2017 in danes na naroku glede razdelitve nepremičnin...". Pritožnica utemeljeno opozarja, da se je lahko opredelila le do predloga za prekinitev postopka, saj drugega predloga ni prejela, ta pa se je poleg tega nanašal le na tri nepremičnine. Pravilno je torej pritožbeno stališče, da je sodišče za vse preostale nepremičnine postopek prekinilo mimo predloga udeležencev postopka, ne da bi kdorkoli izkaz(ov)al interes za takšno ravnanje in da je ob tem zagrešilo kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

6. Že to je razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Ob tem pa pritožbeno sodišče v okviru napotkov za nadaljnje delo opozarja, da bo moralo biti sodišče prve stopnje, če bo ugotovilo, da druga nasprotna udeleženka res predlaga odlog delitve v smislu 3. odstavka 70. člena SPZ za parcele 393/2, 401/1 in 402/2 k. o. X, ob odločanju o predlogu pozorno na interese vseh udeležencev postopka, opraviti njihovo resno tehtanje in pri tem tudi upoštevati dosedanje trajanje postopka. Sodišče bo moralo s strankami odprto razpravljati o načinu delitve vseh dvanajstih nepremičnin in nato sprejeti odločitev 2 (oz. najmanj delovno verzijo odločitve) o načinu delitve. Tega sicer primarno določijo solastniki sporazumno; če pa se ne morejo sporazumeti, odloči sodišče v nepravdnem postopku (1. in 2. odstavek 70. člena SPZ). Očitno je, da v obravnavani zadevi sporazuma ni, sodišče bo torej moralo o načinu delitve odločiti po zakonskih kriterijih. Šele ko bo imelo vizijo načina delitve nepremičnin 3 , bo lahko presojalo konkretne interese udeležencev postopka za ali proti odložitvi delitve 4 . Vsi dosedanji razlogi so namreč povsem hipotetični in (kot kaže) izhajajo iz pritožničinega predloga, da sama prevzame kmetijska zemljišča in izplača ostale udeležence, ki pa ga veže na ceno 10 EUR za m2, ki za ostale ni sprejemljiva. S tem predlogom, kot je bilo zgoraj izpostavljeno, se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo. Treba pa je opozoriti, da gre (ob odsotnosti sporazuma o načinu delitve) za predlog v smislu 5. odstavka 70. člena SPZ, ki je nadomestilo prodaje nepremičnine, do katere pa pride le, če fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari (4. odstavek 70. člena SPZ). Ali gre za tak primer, iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 "Pooblaščenec druge nasprotne udeleženke še navaja, da se strinja, da sodišče opravi poizvedbe pri Občini Naklo o stanju postopka spremembe namembnosti in sodišču predlaga, da v kolikor je ta postopek pri občini Naklo ugoden, za te tri nepremičnine, ta postopek prekine."

2 Prim. sklep VSL I Cp 4330/2010 z 9. 3. 2011.

3 Zaenkrat sodišče ni niti ugotovilo, ali je fizična delitev mogoča in tudi ni presojalo, ali in če kdo od udeležencev izkazuje upravičen interes, da v naravi dobi nek (in kateri) del stvari.

4 Mogoče se je strinjati z nekaterimi od razlogov, ki jih sodišče prve stopnje navede v 6. točki obrazložitve, a ni jasno ali (in kako) ti vplivajo na konkretno delitev.