Legislator Case Law & Legislation
VSL Sodba VII Kp 51574/2011 ECLI:SI:VSLJ:2018:VII.KP.51574.2011 AI generated

Appeal dismissed; conditional sentence revoked due to failure to repay damages within probation period.

Case Number VSL Sodba VII Kp 51574/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court of Ljubljana dismissed the appeal against a first-instance judgment that revoked a conditional sentence and imposed seven months of imprisonment. The defendant failed to repay €3,400 in damages to the victim within the two-year probation period, despite having some income and no other financial obligations. The court found the defendant's reliance on health issues and living with parents insufficient to justify non-compliance, noting he also neglected alimony payments to his minor child.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o kazenskih postopkih (ZKP), 383. člen: The court may revoke a conditional sentence if the convicted person fails to fulfill special conditions, such as compensating the victim, without demonstrating a serious intent to comply or a critical attitude towards the probation process.

Keywords

AI generated
conditional sentence revocation special conditions fulfillment damages compensation probation period expiry serious intent requirement imprisonment sentence financial obligations

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Obsojeni je v času, ko bi moral izpolniti posebni pogoj - povrniti oškodovancu škodo, ki jo je s kaznivim dejanjem povzročil, imel določene prihodke, drugih finančnih obveznosti ni izkazal, s čimer je pokazal nekritičen odnos do postopka preklica pogojne obsodbe, kar izkazuje, da ni imel resnega namena vračila dolga.

Podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti je možno le znotraj preizkusne dobe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Domžalah je z uvodoma navedeno sodbo obsojenemu A. A. preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah I K 51574/2011 z dne 5. 6. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 51574/2011 z dne 28. 1. 2014 in mu izreklo kazen sedem mesecev zapora.

2. Zoper sodbo se je pritožil obsojenec brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da mu sodišče odloži plačilo škode, ki jo je povzročil oškodovancu B. B.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po proučitvi spisovnih podatkov in razlogov izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in zakonito odločilo, ko je obsojencu preklicalo pogojno obsodbo. Obsojencu je bil v pogojni obsodbi določen posebni pogoj, da mora oškodovancu B. B. v roku dveh let od pravnomočnosti sodbe plačati znesek 3.400,00 EUR. Pogojna obsodba je postala pravnomočna 28. 1. 2014, kar pomeni, da bi moral obsojenec posebni pogoj izpolniti do 28. 1. 2016. Obsojenec v pritožbi potrjuje, da oškodovancu dolga še ni povrnil, pri čemer se sklicuje na svoje zdravstveno stanje. Bistvo pritožbe je torej v navedbi, da obsojeni zaradi svojih zdravstvenih težav ne more pridobiti zaposlitve in s socialno pomočjo, ki jo prejema, oškodovancu škode ne more poravnati.

5. Takšnim pritožbenim navedbam ni slediti. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pri odločanju o obravnavani zadevi presodilo tudi vse pritožbene navedbe, ki zadevajo zdravstveno in finančno stanje obsojenega. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da obsojeni v času, ko mu je bil naložen posebni pogoj in mu je bil rok za plačilo tega s sodbo z dne 4. 4. 2016 podaljšan do 31. 12. 2016, oškodovancu ni plačal ničesar, kljub temu, da bi to vsaj v manjšem obsegu lahko storil. Obsojeni sicer res ni zaposlen in prejema denarno pomoč, vendar pa je potrebno upoštevati, da živi pri starših. Njegove pritožbene navedbe, da mora prispevati za stroške kot so voda, elektrika, kurjava, niso z ničemer izkazane. Prav tako je spisovno razvidno, da obsojeni kljub temu, da ima preživninsko obveznost do svojega mladoletnega otroka, le-te ne izpolnjuje. Iz izpovedbe C. C., bivše žene obsojenca izhaja, da obsojeni preživnine ne plačuje, s čimer nenazadnje izkazuje negativen odnos tudi do drugih finančnih obveznosti. Zaslišana svetovalna delavka Zavoda za zaposlovanje, Območne enota ... Č. Č. je izpovedala, da obsojeni ni pogost obiskovalec njihovega zavoda. Potrdila je, da se vabilom zavoda ne odziva, saj svojo odsotnost opraviči, pri čemer se sklicuje na svoje zdravstveno stanje, vendar pa kljub njenim pozivom zdravniške dokumentacije Zavodu ne dostavlja. Iz zdravniške dokumentacije, ki jo je obsojeni priložil pritožbi izhaja, da pri obsojenemu ni nekega akutnega poslabšanja. V obširni zdravniški dokumentaciji sta le dva izvida, ki sta iz leta 2017, vse ostalo so izvidi, ki segajo tudi v leto 2011. Upoštevajoč dejstvo, da je obsojeni v predmetnem času kljub vsemu imel določene prejemke in da ni dokazal drugih finančnih obveznosti, sodišče druge stopnje pritrjuje izpodbijani sodbi, da bi lahko vsaj del svoje obveznosti izpolnil, pa tega ni storil. S takšnim svojim ravnanjem je pokazal nekritičen odnos do postopka preklica pogojne obsodbe, saj je izkazano, da nima resnega namena vračila dolga. Svoje zdravstveno stanje izkorišča zgolj kot izgovor za neplačilo obveznosti.

6. Brezuspešno se pritožnik zavzema za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti, saj je le-tega mogoče podaljšati le znotraj preizkusne dobe, ki pa je potekla 28. 1. 2017.

7. Na podlagi vsega zgoraj navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da obsojenec nima in ni imel namena izpolniti posebnega pogoja, naloženega v pogojni obsodbi. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo povsem pravilno, ko mu je le-to preklicalo in mu izreklo kazen sedem mesecev zapora.

8. Glede na zgoraj navedeno so bili razlogi, s katerimi je pritožnik izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje neutemeljeni in ker sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijane sodbe v okviru prvega odstavka 383. člena ZKP ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

9. Obsojenec s pritožbo ni uspel, vendar je pritožbeno sodišče, upoštevajoč premoženjske razmere obsojenca, kot izhajajo iz podatkov kazenskega spisa, le-tega oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka, saj je ocenilo, da bi plačilo le-te lahko ogrozilo obsojenčevo preživljanje.