Legislator Case Law & Legislation
UPRS Sodba I U 2459/2017-9 ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.2459.2017.9 AI generated

Tax court dismisses appeal where tax authority correctly excluded gifts and capital gains from income tax base.

Case Number UPRS Sodba I U 2459/2017-9
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the taxpayer's appeal against a tax assessment for the year 2015. The taxpayer argued that gifts totaling 3,900 EUR and proceeds from the sale of securities should have been included in the income tax base, but the tax authority excluded them based on specific legal provisions. The court upheld the decision, ruling that gifts are taxed under inheritance and gift tax laws rather than income tax, and capital gains require a separate assessment procedure distinct from the current tax notice.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o dohodnini 2000; Zakon o davku na dediščine in darila: Gifts are subject to inheritance and gift tax legislation and do not constitute income under the Income Tax Act, while capital gains require a separate assessment decision and are not included in the base for the income tax notice.

Keywords

AI generated
income tax assessment gifts tax exclusion capital gains procedure tax base determination administrative appeal separate tax notice tax liability scope

Cited Legislation

AI generated
Zakon o dohodnini 2000
Zakon o davku na dediščine in darila
Zakon o upravnem sporu
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Darila so predmet obdavčitve po ZDDD in se ne štejejo za dohodke po ZDoh-2, zato dohodki v višini 3 900,00 EUR, ki jih je tožnik napovedal kot darilo, utemeljeno niso bili upoštevani v odločbi o odmeri dohodnine. Medtem ko se za dohodke iz naslova prodaje vrednostnih papirjev vloži posebna napoved, dohodnina (od dobička iz kapitala) pa ugotovi s posebno odmerno odločbo in se torej tudi teh dohodkov ne všteva v osnovo za dohodnino, ki se odmeri z izpodbijano odločbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjski davčni organ je z izpodbijano odločbo tožniku za leto 2015 odmeril dohodnino v znesku 826,66 EUR in mu naložil v plačilo razliko med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami v znesku 111,26 EUR.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je tožnik zoper informativni izračun dohodnine vložil ugovor, ki ga je davčni organ obravnaval in na podlagi zbranih podatkov in določb Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) tožniku odmeril dohodnino v znesku, ki sledi iz izreka.

3. Drugostopenjski davčni organ je pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno. V svojih razlogih pritrdi odločitvi prve stopnje, obenem pa dopolni njene razloge, za katere ugotavlja, da so pomanjkljivi, ker organ ne pojasni neupoštevanja dohodkov, ki jih je tožnik uveljavljal v ugovoru, to je darila in dohodkov iz naslova prodaje premičnega premoženja. V tej zvezi tožniku pojasni, da so darila predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD) in da se ne štejejo za dohodke po ZDoh-2 ter da zato dohodki v višini 3 900,00 EUR, ki jih je tožnik napovedal kot darilo, utemeljeno niso bili upoštevani v odločbi o odmeri dohodnine. Medtem ko se za dohodke iz naslova prodaje vrednostnih papirjev vloži posebna napoved, dohodnina (od dobička iz kapitala) pa ugotovi s posebno odmerno odločbo in se torej tudi teh dohodkov ne všteva v osnovo za dohodnino, ki se odmeri z izpodbijano odločbo.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in pričakuje, da se izda odločba skladno z zakonom. V tožbi citira določbo 93. člena ZDoh-2, v kateri je določeno, kaj se šteje za kapital ter navaja, da ne poseduje niti ni posedoval nepremičnin, vrednostnih papirjev, deležev ali investicijskih kuponov ter da je posedoval zgolj vrednostne papirje, pridobljene v okviru lastninskega preoblikovanja, katerih prenos in donosi niso predmet obdavčitve po zakonu in o čemer ima tožena stranka sicer vse podatke. Zato je sklep tožene stranke, da bi moral tožnik do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto vložiti napoved za odmero dohodka iz kapitala napačen in ni skladen z zakonom. Tožnik tudi ni vložil napovedi za odmero davka od daril, ker navedena darila v skladu s četrtim odstavkom 2. člena ZDDD niso predmet obdavčitve.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče sodi, da je izpodbijana odločitev skladna z zakonom (ZDoh-2). Pravilni in skladni z zakonom so tudi razlogi za odločitev, ki jih vsebujeta izpodbijana in drugostopenjska davčna odločba, in jih zato sodišče po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne ponavlja.

8. Drugače tudi ne izhaja iz ugovorov, ki jih vsebuje tožba in v katerih tožnik izpodbijani odločitvi, po kateri se prejeta darila in dohodki iz 32. člena ZDoh-2, ki jih je tožnik uveljavljal v ugovoru zoper informativni izračun, ne upoštevajo pri odmeri dohodnine z izpodbijano odločbo, v bistvu ne nasprotuje. Trdi le in navaja razloge, iz katerih ni bil dolžan vložiti napovedi za odmero davka od dohodkov iz kapitala in napovedi za odmero davka od prejetega darila. Kar pa ni predmet odločanja z izpodbijano odločbo in se mu z izpodbijano odločbo tudi ne nalaga, kot tožnik napačno razume obrazložitev druge stopnje. V obrazložitvi namreč pritožbeni organ z navajanjem zakonske podlage in načina obdavčitve daril ter (obdavčenih) dohodkov iz 32. člena ZDoh-2 zgolj pojasnjuje oziroma navaja razloge, iz katerih že omenjenih dohodkov ni bilo mogoče upoštevati pri izdaji izpodbijane odločbe in s tem (vsebinske) razloge za to, da se pritožba zavrne.

9. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.

11. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.