Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 360/2017 ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.360.2017 AI generated

Supreme Court dismisses appeal against second-instance court's self-initiated annulment of final judgment.

Case Number VSRS Sklep II DoR 360/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicants' request to allow an appeal against a second-instance court's decision to annul a final judgment on its own initiative. The first-instance judgment had become legally binding regarding specific compensation and costs, yet the second-instance court partially annulled it without a formal appeal. The court ruled that while self-initiated annulment is legally impermissible, the resulting procedural defect must be remedied by treating the second-instance decision as a first-instance judgment, thereby allowing a standard appeal rather than a revision.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 363. člen; ZPP 384. člen: When a court of second instance annuls a final judgment on its own initiative, the resulting decision is treated as a first-instance judgment, making a standard appeal the only permissible remedy.

Keywords

AI generated
self-initiated annulment final judgment procedural remedy second instance court legal finality appeal procedure ZPP revision

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Vrhovno sodišče II Ips 604/2001
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

[JEDRO]

Samoiniciativna razveljavitev pravnomočne odločbe ustavnopravno ni dopustna, zato mora pravni red v takšnem primeru omogočati pravno sredstvo zoper takšno odločbo. Ker pa je tak sklep ravno zaradi samoiniciativnosti po funkcionalni plati prvostopenjska odločba, je takšno pravno sredstvo pritožba (363. člen ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v 2. točki izreka sklenilo, da je dolžna Republika Slovenija skrbniku za posebni primer za zaplenjeno nepremično premoženje v k. o. ... (6 parcel) izplačati odškodnino v višini 1.876,27 EUR, v obveznicah Republike Slovenije z obrestmi, tekočimi od dneva pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja, tj. od 12. 7. 1993. V 4. točki izreka je odločilo o povrnitvi stroškov nasprotne udeleženke predlagateljem.

2. Zoper takšen sklep Republika Slovenija ni vložila pritožbe in je postal v tem delu pravnomočen.

3. Sodišče druge stopnje je med drugim odločilo, da se zadeva tudi v tem obsegu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Predlog za dopustitev revizije vlagajo prvi trije tožniki. V predlogu za dopustitev revizije zastavijo vprašanje, ali sme sodišče druge stopnje preizkusiti sklep sodišča prve stopnje tudi v tistem delu, v katerem ga nobena od strank ne izpodbija s pritožbo in s tem poseči v pravnomočne dele sklepa sodišča prve stopnje.

Opozarjajo, da je sklep sodišča prve stopnje N 31/2015 z dne 28. 3. 2017 postal pravnomočen v 2. in 4. točki izreka. Delno pravnomočnost tega sklepa je Okrajno sodišče v Krškem pisno potrdilo 26. 6. 2017. Na podlagi tega potrdila je druga nasprotna udeleženka Republika Slovenija tudi že v celoti izpolnila svojo obveznost. Tožeča stranka navaja, da je višje sodišče s svojo odločitvijo bistveno kršilo določbe prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je nepravilno uporabilo določbo 350. člena ZPP, po kateri sme sodišče druge stopnje preizkusiti sodno odločbo prve stopnje le v tistem delu, ki se izpodbija s pritožbo, ne pa v drugih delih, sploh če pritožba zoper sodno odločbo ni bila vložena. Opozarja na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 604/2001, s katero je bilo ugodeno zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je bila vložena zaradi odločitve sodišča druge stopnje, s katero je to poseglo v pravnomočno odločitev o stroških postopka.

5. Predlog ni dovoljen.

6. Predlog za dopustitev revizije je bil vložen v nepravdnem postopku vrnitve premoženja po 145.b členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS). Navedeni zakon v drugem odstavku 145.č določa, da je v tovrstnih postopkih revizija dovoljena. Po določbi prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, vendar le zoper sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Sklep v izpodbijanem delu ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.

7. Glede na jasno zakonsko določbo so tožniki vložili predlog za dopustitev revizije zoper odločbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (prvi odstavek 384. člena ZPP), kar pomeni, da je nedovoljena in jo je zato moralo revizijsko sodišče kot tako na podlagi določbe 377. člena ZPP zavreči.

8. Glede na trditve, ki jih podajajo predlagatelji, Vrhovno sodišče pojasnjuje sledeče. Samoiniciativna razveljavitev pravnomočne odločbe ustavnopravno ni dopustna, zato mora pravni red v takšnem primeru omogočati pravno sredstvo zoper takšno odločbo. Ker pa je tak sklep ravno zaradi samoiniciativnosti po funkcionalni plati prvostopenjska odločba, je takšno pravno sredstvo pritožba (363. člen ZPP). Ker se predlog za dopustitev revizije in pritožba procesno ne razlikujeta le v nazivu vloge (pritožbeni postopek je kontradiktoren, vloga se vloži pri sodišču, ki je izdalo izpodbijani sklep ...), vloge ni bilo mogoče smiselno obravnavati kot pritožbe.