Appeal allowed; land registry entry rejected due to missing municipal confirmation of no pre-emptive right.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Koper overturned the first-instance court's decision to register property ownership based on a judgment. The opposing parties argued that a municipal pre-emptive right existed and that the applicant failed to submit the required municipal certificate confirming the right's non-exercise. The court ruled that a judgment cannot replace this specific certificate under the Land Register Act, necessitating a retrial to verify compliance with registration conditions.
Legislator headnote
AI generated38. odstavek 3. člen ZZK-1; 161. člen ZZK-1: When a judgment replaces a land register permit, the applicant must still provide a municipal certificate confirming the absence of pre-emptive rights; failure to do so renders the registration inadmissible, requiring the case to be remitted for further examination.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.
II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
V obravnavani zadevi je podlaga predlaganemu vpisu sodba na podlagi pripoznave, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo. Gre torej za situacijo, ki jo obravnava tretji odstavek 38. člena ZZK-1. Zato v kolikor pri obravnavani nepremičnini obstaja predkupna pravica občine, kot trdi pritožba, bi predlagatelj moral v skladu s prej navedeno določbo 38. člena ZZK-1 zemljiškoknjižnemu predlogu predložiti tudi potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, sicer predlagana vknjižba ni dopustna, saj niso izpolnjeni potrebni pogoji za dovolitev vpisa.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) zavrnilo ugovor nasprotnih udeležencev in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Mariboru Dn 261078/2015 z dne 22.12.2015, s katerim je bil na podlagi sodbe na podlagi pripoznave, pri v uvodu navedeni nepremičnini dovoljen vpis lastninske pravice v korist predlagatelja in M. G. (I. točka izreka). O stroških za odgovor na ugovor je odločilo, da jih predlagatelj nosi sam (II. točka izreka).
Zoper navedeni sklep se pritožujeta nasprotni udeleženki. Navajata, da na obravnavani nepremičnini obstaja predkupna pravica občine. Predlagatelj pa zemljiškoknjižnemu predlogu ni predložil ustreznega potrdila občine, iz katerega bi izhajalo, da ta ne uveljavlja predkupne pravice. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo brez ustreznih listin pa ni mogoč. Pravnomočna sodba ne more nadomeščati potrdila občine glede uveljavitve predkupne pravice, in ki glede na določbo drugega odstavka 38. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) predstavlja listino, ki mora biti predložena zemljiškoknjižnemu dovolilu. Zato predlagata, da se izpodbijani sklep ustrezno spremeni, predlagatelju pa naj se naložijo stroški postopka.
Predlagatelj je podal odgovor na pritožbo. Prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša stroške pritožbenega postopka.
Pritožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi je podlaga predlaganemu vpisu sodba na podlagi pripoznave, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo. Gre torej za situacijo, ki jo obravnava tretji odstavek 38. člena ZZK-1. Zato v kolikor pri obravnavani nepremičnini obstaja predkupna pravica občine, kot trdi pritožba, bi predlagatelj moral v skladu s prej navedeno določbo 38. člena ZZK-1 zemljiškoknjižnemu predlogu predložiti tudi potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, sicer predlagana vknjižba ni dopustna, saj niso izpolnjeni potrebni pogoji za dovolitev vpisa. Drugačno stališče sodišča je materialnopravno zmotno.
Zaradi napačnega materialnopravnega stališča, izpodbijani sklep nima ugotovitev, ali po podatkih potrdila o namenski rabi zemljišča obstaja predkupna pravica občine in če ta obstaja, ali je predlagatelj predložil potrebno potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice. Zato je bilo treba utemeljeni pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno določanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Napotki za nadaljnje delo so razvidni iz predhodne obrazložitve.
Udeleženci v zemljiškoknjižnem postopku sami krijejo svoje stroške postopka (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena Zakona o nepravdnem postopku), zato to velja tudi za predlagatelja.