Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cpg 1005/2017 ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CPG.1005.2017 AI generated

Appeal dismissed; court held second instance lacks jurisdiction to order refund of overpaid court fees.

Case Number VSL Sklep II Cpg 1005/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance court's decision rejecting the claimant's objection to the court fee payment order. The claimant argued that no fee obligation existed or that the first court overcharged, but failed to cite specific legal grounds for the appeal. The court ruled that the second instance is not competent to order the refund of overpaid fees, which must be handled by the first-instance court under the relevant fee statute.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o sodnih taksah (ZST-1), 36. in 37. člen; The court of second instance lacks jurisdiction to order the return of overpaid court fees, which remains the exclusive competence of the court of first instance.

Keywords

AI generated
court fees second instance jurisdiction fee refund Zakon o sodnih taksah

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče ni pristojno odločati o vračilu preveč plačane sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper nalog za plačilo sodne takse Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1. 9. 2017, za postopek pritožbe v zadevi I Pg 946/2017.

2. Zoper takšno odločitev se, brez navedbe pritožbenih razlogov, pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi oziroma odpravi in ugotovi, da taksna obveznost sploh ni nastala oziroma v kolikor bo izpodbijani sklep potrdilo, da kompenzira taksno obveznost s preveč plačano takso na prvi stopnji.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka v pritožbi ni opredeljeno navedla nobenega od zakonskih pritožbenih razlogov. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sklep preizkusilo le glede tistih procesnih in materialnih kršitev, na katere mora po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) paziti po uradni dolžnosti. Teh v postopku na prvi stopnji ni bilo.

5. Sodišče prve stopnje je v plačilnem nalogu z dne 1. 9. 2017 jasno zapisalo, da je sodno takso za pritožbo odmerilo po tarifi številki 3008 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), v izpodbijanem sklepu pa dodalo, da tarifna številka 3008 določa, da se za postopek o pritožbi zoper sklep, s katerim je bila tožba zavržena sodna taksa odmeri v višini 8,00 EUR. Takšna obrazložitev je več kot zadostna. Pavšalne pritožbene navedbe, da taksna obveznost sploh ni nastala so tako neresnične in posledično neutemeljene. Dolžnost plačila sodne takse je namreč zakonsko predpisana.

6. Postopek za vrnitev sodne takse je urejen v 36. in 37. členu ZST-1, ki določa, da vrnitev sodne takse odredi sodišče, ki je odločalo na prvi stopnji, po uradni dolžnosti. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da pritožbeno sodišče ni pristojno odločati o vračilu preveč plačane sodne takse, zato se do pritožbenega napotka, da naj sodišče druge stopnje kompenzira taksno obveznost s preveč plačano takso na prvi stopnji, ni opredelilo.

7. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit, zato je sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.