Supreme Court dismisses appeal as applicant failed to prove grounds for review under administrative procedure law.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča mora biti soglasje za manjši odmik gradnje dano za konkretno gradnjo.

Brez te trditvene podlage tudi mnenje izvedenke, v katerem se je ta opredelila le do vprašanja rušitve vmesnega zidu in vpliva rušenja na sosednji objekt, kar ni posledica izpodbijanega akta, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Novo mesto, št. 351-812/2011-38 z dne 4. 4. 2014, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo garaže s shrambo in vrtne ute na tam navedenem zemljišču. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je gradnja oddaljena manj kot 4 m od parcelne meje, tožnik pa soglasja za tak (manjši) odmik ni predložil. Tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 35108-450/2011/17-00641108 z dne 30. 5. 2014.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ugodi. Zahteva plačilo stroškov postopka.

3. Revizija je bila vročena v odgovor toženi stranki in stranki z interesom, ki nanjo nista odgovorili.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. 1 Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga. 2

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. 3 Revident teh zahtev ni izpolnil.

7. V reviziji navaja: "gre za pomembno pravno vprašanje, saj je odločba Upravnega sodišča takšna, da glede konkretnega vprašanja uporabnosti soglasja, ki je bilo podano za gradnjo objekta na meji, kar je v skladu z Odločbo o priglasitvi del Upravne enote Novo mesto, opr. št. 351-02-840/98-15 z dne 21. 1. 1999, ali je slednje uporabno tudi v konkretnem primeru legalizacije objekta, glede na dejstvo, da je soglasje podano za gradnjo objekta brez odmika od meje in dejstva, da je soglasje podano na splošno, brez sklicevanja na konkreten projekt". V nadaljevanju pojasni, da je bilo soglasje za postavitev objekta na meji dano recipročno in sta bila njegov objekt in garažni objekt sosede, to je stranke z interesom v tem upravnem sporu, zgrajena sočasno in s skupnim opornim zidom. Ob tem pa spregleda, da izpodbijana sodba in pred njo oba upravna akta temeljita na ugotovitvi, da mu je bilo soglasje, na katero se sklicuje, dano v že končanem postopku izdaje odločbe o priglasitvi del za gradnjo bistveno manjšega objekta, kot je objekt, katerega legalizacija je bila z izpodbijanim aktom zavrnjena.

8. Ob takem dejanskem stanju pa vprašanje, ki ga navaja, ni pomembno pravno vprašanje. Soglasje, na katero se sklicuje, mu je bilo namreč dano za drugo (drugačno) gradnjo v drugem postopku in je bilo z izdajo upravnega dovoljenja za to drugo gradnjo (odločbe o priglasitvi del) tudi izkoriščeno. Vprašanje, ki ga navaja, je tako po svoji vsebini le vprašanje rabe istega soglasja za izdajo dveh različnih dovoljenj za dva različna posega v prostor. Glede tega pa že obstaja ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča, po kateri mora biti soglasje za manjši odmik dano za konkretno gradnjo. 4 Zato revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.

9. Revident tudi ni izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

10. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) bi moral revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

11. Opisanega trditvenega in dokaznega bremena revident ni izpolnil. Navedel je, da bo moral v posledici izpodbijanega akta porušiti objekt in s tem tudi skupni vmesni zid, kar zanj predstavlja nepopravljive posledice in izredno veliko škodo, kar naj bi izhajalo iz predloženega mnenja izvedenke. Ta navedba za dovoljenost revizije ne zadošča. Z njo namreč ni pojasnil, zakaj naj bi rušitev objekta, ki je sicer posledica gradnje brez ustreznega dovoljenja in ni posledica izpodbijanega akta, zanj pomenila zelo hudo posledico. Brez te trditvene podlage pa tudi mnenje izvedenke, v katerem se je ta opredelila le do vprašanja rušitve vmesnega zidu in vpliva rušenja na sosednji objekt, zelo hudih posledic izpodbijanega akta ne izkazuje.

12. Glede na obrazloženo uveljavljana pogoja za dovoljenost revizije nista izkazana, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

13. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. - 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker pa je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1.

2 Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.

3 Glej sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 136/2015 , X Ips 316/2015, X Ips 281/2016 in drugi.

4 Prim. odločbe Vrhovnega sodišča I Up 714/2014, I Up 308/2004, I Up 1039/2004, I Up 1355/2005 in X Ips 176/2011.