Supreme Court suspends referendum appeal due to unconstitutional legal gaps preventing effective judicial protection.

Postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti Zakona o referendumu in ljudski iniciativi in šestega odstavka 4. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji.

[JEDRO]

Sodno varstvo zoper poročilo Državne volilne komisije o izidu glasovanja na referendumu je skladno z zakonom zagotovljeno pred Vrhovnim sodiščem, ki o vloženi pritožbi odloči ob smiselni uporabi zakona o upravnem sporu (53.a člen ZRLI).

Ustavno sodišče je že sprejelo razlago 53.a člena ZRLI, po kateri je v postopku izpodbijanja referendumskega izida mogoče uveljavljati tudi vse morebitne nepravilnosti, ki bi lahko ali so vplivale na poštenost tega postopka in njegov izid, med njimi tudi kršitve pravil referendumske kampanje, vključno z njenim financiranjem.

Vrhovno sodišče se strinja z nujnostjo učinkovitega sodnega varstva pravic, ki so varovane na podlagi ustavne in zakonske ureditve referenduma. Vendar pa je obenem ugotovilo, da trenutna zakonska ureditev referendumskega spora zaradi neustavnih pravnih praznin preprečuje odločitev o pritožbi v referendumskem sporu. Tako ZRLI kot tudi ZVRK (v šestem odstavku 4. člena) ne vsebujeta potrebnih vsebinskih meril in postopkovnih pravil, ki bi omogočila Vrhovnemu sodišču odločitev o pritožbi v predmetnem referendumskem sporu. S tem sta v nasprotju tako z 2. kot tudi z 22. in 23. členom Ustave Republike Slovenije, saj ne zagotavljata učinkovitega sodnega varstva pravice do poštenega referendumskega postopka iz 44. člena v povezavi z 90. členom Ustave.

Na podlagi 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču je zato Vrhovno sodišče postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedene ureditve. Obravnavani postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK) je z izpodbijanim poročilom o izidu glasovanja in izidu referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (ZIUGDT), št. 042-1/2017-16 z dne 17. 11. 2017 (v nadaljevanju Poročilo), ugotovila in objavila izid glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (v nadaljevanju referendum o ZIUGDT), ki je bil 24. 9. 2017. Iz poročila izhaja, da je na referendumu glasovalo 20,55 odstotka vseh volivcev, ki so imeli pravico glasovati, "ZA" uveljavitev navedenega zakona je glasovalo 53,47 odstotka in "PROTI" 46,53 odstotka volivcev, ki so veljavno glasovali.

2. Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju Vlada) je s sklepom, št. 02401-7/2017/2 z dne 20. 7. 2017, imenovala Delovno skupino Vlade za vodenje in koordinacijo komuniciranja v referendumski kampanji v podporo uveljavitvi ZIUGDT; s sklepom, št. 41012-50/2017/2 z dne 27. 7. 2017, pa je dodelila 97.000,00 EUR uporabniku Uradu Vlade za komuniciranje.

3. Zoper Poročilo in zoper sklepa Vlade je pritožnik vložil pritožbo.

4. Pritožbeni postopek se prekine.

5. Sodno varstvo zoper poročilo DVK o izidu glasovanja na referendumu je skladno z zakonom zagotovljeno pred Vrhovnim sodiščem, ki o vloženi pritožbi odloči ob smiselni uporabi Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v tridesetih dneh (53.a člen 1 v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 53. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, v nadaljevanju ZRLI 2 ). Ustavno sodišče je že sprejelo razlago 53.a člena ZRLI, po kateri je v postopku izpodbijanja referendumskega izida (v konkretni zadevi Poročila) mogoče uveljavljati tudi vse morebitne nepravilnosti, ki bi lahko ali so vplivale na poštenost tega postopka in njegov izid.

6. Ob navedeni razlagi vsebine referendumskega spora pred Vrhovnim sodiščem pa bi za učinkovito sodno varstvo (23. člen Ustave) ter za zagotovitev varstva v referendumskem postopku varovanih pravic tako organizatorjev kampanje kot tudi vseh, ki so na referendumu glasovali (44. in 90. člen Ustave), moral zakonodajalec z zakonom urediti tako materialnopravna kot tudi procesna vprašanja, vendar tega ni storil. Gre za temeljna vprašanja načina izvrševanja ustavnih pravic državljank in državljanov (oziroma poseganja vanje) ter sodnega varstva v primeru njihove prizadetosti, ki jih mora izrecno določiti ustavno skladen zakon (2. člen in 15. člen Ustave). Vendar v obravnavanem primeru take zakonske določbe niso podane, Vrhovno sodišče pa tudi z ustaljenimi metodami pravne razlage in pravnimi instituti sodne prakse, ki so mu na voljo (npr. analogije), navedenih vprašanj ne more razrešiti oziroma nastalih pravnih praznin ne more zapolniti. Posledično obstaja protiustavnost zakonske ureditve oziroma neustavna pravna praznina, zaradi katere je Vrhovno sodišče svoj postopek odločanja moralo prekiniti in se z zahtevo za presojo ustavnosti ZRLI ter tudi šestega odstavka 4. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (v nadaljevanju ZVRK) obrniti na Ustavno sodišče. Tudi ZVRK namreč vidikov, ki lahko bistveno vplivajo na izvajanje referendumske kampanje, ne ureja, tega pa tudi ni mogoče zapolniti s pravno razlago. Iz zakona z vsemi ustaljenimi metodami pravne razlage ni mogoče razbrati niti cilja (vodila) pri uporabi javnih sredstev s strani Vlade za potrebe referendumske kampanje niti omejitev oziroma usmeritev pri uporabi teh sredstev, ki bi zagotavljale njihovo ustavno skladno uporabo, pa tudi naknadni učinkovit nadzor sodišča nad pravilnostjo njihove uporabe.

7. Po 156. členu Ustave oziroma prvem in drugem odstavku 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču mora sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem. Vrhovno sodišče je tako postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti ZRLI in šestega odstavka 4. člena ZVRK. Pritožbeni postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.

1 Ta določa: "Zoper poročilo Državne volilne komisije o izidu glasovanja na referendumu lahko vsak glasovalec vloži pritožbo v treh dneh po njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. O pritožbi iz prejšnjega odstavka odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije v tridesetih dneh. Zoper odločitev sodišča ni dovoljena pritožba. Pri odločanju se uporabljata drugi in tretji odstavek prejšnjega člena."

2 Ta določata: "Sodišče odloča v senatu treh sodnikov. Sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona o upravnih sporih."