Appeal granted; two conflicting original judgments revoked due to procedural error in issuing duplicate authentic copies.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeals against two conflicting judgments issued by the first-instance court, ordering their revocation and remittal for new proceedings. The first-instance court had erroneously issued a second authentic copy of a judgment that was already a corrected version, creating two distinct original documents with different rulings. The court ruled that this procedural flaw violated the requirement for a single authentic copy, necessitating the revocation of both documents and a remand for the first-instance court to issue a new, correct judgment.
Legislator headnote
AI generatedZPP 323. člen (2. odstavek); 339. člen (1. in 2. odstavek): When a court issues multiple authentic copies of a judgment that differ in content or ruling, the issuance of a second original constitutes a procedural violation requiring the revocation of both documents and remittal for a new authentic copy.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba (oziroma oba njena izvirnika) se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
V spisu se nahajata dva različna (po izreku in vsebini) izvirnika sodbe, oba z lastnoročnim podpisom sodnice. Ne gre za situacijo, ko bi šlo za odpravljanje razlike med izvirnikom in prepisom sodbe, vročenim strankama, temveč je sodišče napravilo nov izvirnik.
[OBRAZLOŽITEV]
1. V obravnavani zadevi je prišlo do specifičnega zapleta, ki ga bo pritožbeno sodišče uvodoma opisalo, saj je sprejeta odločitev njegova izključna posledica.
2. Sodišče prve stopnje je sodbo, s katero je odločilo o tožbenih zahtevkih po tožbi in po nasprotni tožbi, odpravilo 9. 6. 2017 (list. št. 282s v spisu). Odpravek sodbe je bil tožencema vročen 13. 6., tožniku pa 16. 6. 2017.
3. Sodišče prve stopnje je 19. 6. ob pregledu spisa ugotovilo, da je bil strankama pomotoma poslan nepravi izvod sodbe, zato je sodnica odredila (glej odredbo na list. št. 586 v spisu), da se stranki o tem obvesti, pojasni, da se je to zgodilo zaradi tehničnih razlogov in preobremenjenosti, ter se opraviči. Dopis z navedeno vsebino in obvestilom, da bosta pravdni stranki prejeli nov, pravi izvod po pošti, je sodišče odpravilo 23. 6. 2017 in ga po faksu vročilo pravdnima strankama.
4. Istega dne (23. 6. 2017) je sodišče odpravilo tudi nov (pravi) izvod sodbe (list. št. 606), ki je bil tožniku vročen 26. 6., tožencema pa 28. 6. 2017.
5. Tožnik je pritožbo, s katero izrecno izpodbija obe sodbi, vložil 3. 7. 2017, torej pravočasno za obe. V njej kot bistveno navaja, da gre za nevzdržno situacijo, saj ste izdani dve sodbi o istih tožbenih zahtevkih, vendar z različno razsodbo, kar v nadaljevanju podrobneje pojasnjuje. Uveljavlja bistveni kršitvi postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena in predlaga razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve v novo sojenje pred sodišče prve stopnje.
6. Toženca sta pritožbo, prav tako izrecno vloženo proti obema odpravkoma sodbe, vložila 11. 7. 2017, kar je za odpravek, vročen 28. 6. 2017 pravočasno, za odpravek, vročen 13. 6. 2017, pa na prvi pogled ne. Vendar pritožbeno sodišče ne more mimo dejstva, da sta bila toženca s strani sodišča prve stopnje obveščena (in to znotraj odprtega roka za pritožbo proti odpravku, vročenemu 13. 6. 2017), da je šlo za napako in da bosta prejela nov odpravek sodbe. V takih okoliščinah je pritožbeno sodišče postavljeno v položaj, ko mora odločiti o pritožbi tožencev proti obema odpravkoma sodbe.
7. Pritožbi sta utemeljeni.
O (procesnih) razlogih za razveljavitev izpodbijanih sodb
8. Najprej o drugi sodbi (oziroma drugem izvirniku), ki jo je sodišče prve stopnje v spisu označilo kot "pravi odpravek". Pritožniki pravilno opozarjajo, da jim je bil ta vročen kot drugi in to tedaj, ko je bilo o tožbenih zahtevkih po tožbi in po nasprotni tožbi že odločeno s prvo sodbo in jim je bil že vročen njen izvirnik. Sodišče prve stopnje je pri odpravi drugega izvirnika zmotno izhajalo iz tretjega odstavka 328. člena ZPP, saj ne gre za situacijo, ki bi šlo za odpravljanje razlike med izvirnikom in prepisom sodbe, vročenim strankama, temveč je sodišče napravilo nov izvirnik. V spisu se namreč nahajata dva različna (po izreku in vsebini) izvirnika sodbe, oba z lastnoročnim podpisom sodnice (drugi odstavek 323. člen ZPP). Toda novega izvirnika ob uporabi za ta postopek veljavnih določb ZPP ni mogoče izdali z uporabo instituta nadomestne sodbe (novi 343. a člen) niti z uporabo kakega drugega instituta iz ZPP. Ker je relativna kršitev postopka vplivala na pravilnost in zakonitost (drugega izvirnika) sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in to sodbo razveljavilo.
9. V zvezi s prvo sodbo pa si ni mogoče zatiskati oči pred dejstvom, da je že sodišče prve stopnje samo ugotovilo, da gre za "nepravi odpravek sodbe", obremenjen z nepravilnostmi, zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo tudi to sodbo (oziroma prvi izvirnik) P 29/2013-IV-160a (list. št. 582a - 582s).
Napotki za nadaljnje delo sodišča prve stopnje
10. Specifične procesne situacije pritožbeno sodišče ni moglo rešiti drugače kot z razveljavitvijo obeh sodb oziroma obeh izvirnikov sodbe. Ker so bili vsi dokazi glede pravno relevantnih dejstev že izvedeni in torej dokaznega postopka ni treba dopolnjevati, do razveljavitve izpodbijanih odpravkov sodbe pa je prišlo iz pojasnjenih razlogov, pritožbeno sodišče zadevo vrača sodišču prve stopnje le v novo izdelavo odločbe. Sodišču prve stopnje ni treba znova izvesti glavne obravnave, temveč naj zgolj ponovno odloči o tožbenih zahtevkih po tožbi in po nasprotni tožbi ter obrazloži (na način, kot je to že storilo v drugem izvirniku) zmožnosti staršev ter potrebe obeh otrok. To seveda ne preprečuje sodišču prve stopnje, da svoje nove sodbe ne bi dopolnilo še z novimi razlogi, lahko tudi z upoštevanjem (bistvenih) pritožbenih očitkov, kar bo pravdni stranki (glede na čas trajanja te pravde in varstvo otrokovih koristi, h katerim morata stremeti ne le sodišče, temveč tudi starša) morda vodilo k razmisleku o smiselnosti vlaganja pritožbe proti taki sodbi.