Appeal against costs ruling dismissed as costs ruling does not end proceedings legally.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the applicant's request to permit a revision of the second-instance court's decision on litigation costs. The applicant argued that the first-instance employee had abused process and caused unjustified expenses, while also challenging the constitutionality of the costs provision. The court ruled that a decision solely on costs is not a final judgment ending the proceedings, thereby making a revision request procedurally inadmissible under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 377. v zvezi s 374. členom Zakona o pravdnem postopku: Odločba o stroških postopka v sodbi ne šteje za sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije zoper takšno odločbo ni dovoljen.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrže.
[JEDRO]
Ker sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, je predlog za dopustitev revizije nedovoljen in ga je revizijsko sodišče zavrglo (prvi odstavek 377. v zvezi s 374. členom ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 12. 2015, da ji delovno razmerje še traja do izdaje sodbe, priznanje pravic iz delovnega razmerja in plačilo denarnega povračila v višini 34.176,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je tožnica huje kršila pogodbene in druge delovne obveznosti. Zaupanje med strankama je bilo porušeno do te mere, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do odpovednega roka.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko odločitev ter sklenilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka. Med drugim je ugotovilo, da peti odstavek 41. člena Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur., l. RS, št. 2/2004) ni v neskladju z 2., 14., 33. in 74. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) ter da niso izpolnjeni pogoji za prekinitev pritožbenega postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti te zakonske določbe.
3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije. V predlogu dejansko izpodbija le stroškovni del odločitve sodišča druge stopnje, saj naj bi tožnica očitno zlorabila procesne pravice in toženki povzročila nastanek neutemeljenih stroškov. Ob tem navaja, da je peti odstavek 41. člena ZDSS-1 v nasprotju z 2., 14., 33. in 74. členom URS, saj delavec v sporih o obstoju in prenehanju delovnega razmerja ne nosi nobenega rizika, tudi takrat ne, ko naklepoma krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja ter posledično sam povzroči razloge za izredno odpoved. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, ki se nanašajo na določbo 41. člena ZDSS-1.
4. Predlog ni dovoljen.
5. Iz petega odstavka 128. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) izhaja, da se odločba o stroških postopka v sodbi šteje za sklep. V prvem odstavku 384. člena ZPP je določeno, da lahko stranka vloži revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Ker sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, je predlog za dopustitev revizije nedovoljen in ga je revizijsko sodišče zavrglo (prvi odstavek 377. v zvezi s 374. členom ZPP).