Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep I Ip 342/2017 ECLI:SI:VSCE:2017:I.IP.342.2017 AI generated

Appellant's appeal dismissed; debtor bears burden of proof for cash payments to legal representative.

Case Number VSC Sklep I Ip 342/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance court's rejection of his objection regarding timely child support payments. The debtor claimed he paid support in cash to the mother's legal representative, citing ATM withdrawals and SMS messages as evidence of a prior agreement. The court ruled that the debtor failed to provide specific, concrete proof of these agreements and payments, as his claims were vague and not substantiated by the required documentation.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 15. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 338. in 366. člen: The debtor bears the burden of proving timely performance of support obligations; vague or unsubstantiated claims regarding cash payments to a legal representative are insufficient to overturn an enforcement objection.

Keywords

AI generated
burden of proof child support enforcement cash payment evidence legal representative enforcement objection specificity requirement appellate review

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 316/2000 z dne 5. 10. 2000
sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 316/2000 z dne 5. 10. 2000.
sodba Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 826/2005 z dne 13. 9. 2005
sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cp 1669/2006 z dne 12. 4. 2006

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme glede pravočasne izpolnitve terjane preživninske obveznosti, izhajajoče iz izvršilnega naslova, nosi dolžnik. Da bi dokazal, da je preživnino plačal z neposrednim izročanjem gotovine materi upnice in upnici (plačevanje "na roke"), bi moral dokazati, da je obstajal dogovor z materjo upnice kot njeno zakonito zastopnico oziroma po njeni polnoletnosti z upnico, da se preživnina namesto dogovorjenega plačevanja na transakcijski račun matere upnice, naveden v izvršilnem naslovu, plačuje na roke zakoniti zastopnici upnikov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika.

2. Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje dolžnik iz pritožbenega razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poudarja, da je zakoniti zastopnici upnika preživnino za mesec maj, junij, oktober in november 2016 plačal na roke, saj sta se za tako možnost plačila dogovorila že na CSD X. Plačilo dokazuje z dvigi na bankomatih, kateri so bili vsi opravljeni v začetku meseca ali konec meseca, in sicer za mesec oktober 2016 v višini 1.000,00 EUR dne 30. 9. 2016, za mesec november 2016 pa 31.10.2016 v višini 1.000,00 EUR. Zatrjuje, da je med svojimi sms-i našel sporočilo zakonite zastopnice upnika, ki mu je bil poslan dne 18. 11. 2016 in iz katerega izrecno izhaja, da je zakonita zastopnica upnika prejemala denar na roke. Prav tako je dvignil gotovino za preživnino za mesec maj in junij 2016 in bo izpiske predložil naknadno, saj je za bančne izpiske od junija 2016 nazaj potrebno čakati 8 dni. Tudi za mesec september 2016 in marec 2017, za katera izvršba ne teče, je dolžnik plačal zakoniti zastopnici upnikov preživnino na roke. Glede zahtevka v višini 20,00 EUR za mesec december 2016 navaja, da se je zmotil in je zato že naslednji mesec nakazal 30,00 EUR več. Poudarja, da je zakoniti zastopnici upnika že prej večkrat plačal preživnino na roke, in sicer že leta 2015 in 2016, kar je razvidno iz zapisnika CSD X. z dne 14. 3. 2016. Pojasnjuje, da lahko denar na TRR zakonite zastopnice upnika nakaže le na sedežu banke, kjer pa ni bil vsak dan (je avtoprevoznik), zato je v izogib zamudi pri plačilu zakoniti zastopnici upnika večkrat denar dal na roke, ona pa takemu plačilu ni nikoli nasprotovala, sicer pa je predaji denarja večkrat prisostvovala tudi najstarejša hči K. L. Zatrjuje, da se je z zakonito zastopnico upnika tudi dogovoril, da bo namesto preživnine za mesec julij in avgust 2016 plačal celoten pavšal za počitniško prikolico v V...

3. V odgovoru na pritožbo upniki nasprotujejo pritožbenim trditvam in predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ.

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi I 182/2017 z dne 12. 5. 2017, zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izterjave preživnine na podlagi izvršilnega naslova.

7. Sklep o izvršbi, s katerim je ugodeno predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, v katerem mora navesti razloge, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 1. do 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in predložiti tudi dokaze, s katerimi takšna dejstva dokazuje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

8. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik v ugovoru zatrjeval, da sicer res iz izvršilnega naslova izhaja, da je dolžan preživnino nakazovati na TRR zakonite zastopnice upnikov, vendar pa so se s sodnico dogovorili, da če je takrat doma, lahko plača ob prevzemu otrok preživnino tudi na roke in da je tako bilo tudi v večini primerov, ko je prihajal po otroke, prav tako pa je leta 2015 in 2016 plačal kompletni pavšal za počitniško hišo na morju, kar je po dogovoru z zakonito zastopnico pokrilo preživnino za dva meseca. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo na podlagi ugotovitve, da dolžnik ni navedel kolikokrat in koliko je plačal ter zaključka, da zgolj pavšalne navedbe dolžnika niso zadostile pravnemu standardu gotovosti pri dokazovanju.

9. Taka odločitev je pravilna. Glede na to, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da so upniki v odgovoru na ugovor nasprotovali ugovornim navedbam in navajali, da zatrjevani dogovor o plačilu na roke med upniki in dolžnikom nikoli ni bil sklenjen, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da že pavšalnost ugovornih navedb utemeljuje zavrnitev ugovora kot neutemeljenega. Trditveno in dokazno breme glede pravočasne izpolnitve terjane preživninske obveznosti, izhajajoče iz izvršilnega naslova, nosi dolžnik 1 . Da bi dokazal, da je preživnino plačal z neposrednim izročanjem gotovine materi upnice in upnici (plačevanje "na roke"), bi moral dokazati, da je obstajal dogovor z materjo upnice kot njeno zakonito zastopnico oziroma po njeni polnoletnosti z upnico, da se preživnina namesto dogovorjenega plačevanja na transakcijski račun matere upnice, naveden v izvršilnem naslovu, plačuje na roke zakoniti zastopnici upnikov 2 . Glede na zgoraj povzete ugovorne navedbe, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da so te navedbe pavšalne oziroma nekonkretizirane, saj dolžnik ni navedel kolikokrat je plačal in koliko je plačal. Ker dolžnik (že) zahtevanega trditvenega ugovornega bremena ni zmogel, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ugovor ni utemeljen.

10. Trditev glede plačevanja preživnine v mesecu maju, juniju, oktobru in novembru 2016, trditev o dvigih na bankomatih, trditev o plačilu preživnine za mesec julij in avgust 2016 dolžnik ter trditev glede elektronskega sporočila, ki ga naj bi zakonita zastopnica upnikov poslala dolžniku v ugovoru ni podal. Skladno z drugim odstavkom 53. člena mora dolžnik že v ugovoru navesti dejstva in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen Dolžnik ni izkazal, da teh trditev brez svoje krivde ni mogel navesti že v ugovoru. Glede na navedeno so zgoraj povzete pritožbene navedbe pri odločanju sodišča druge stopnje glede pravilnosti zavrnitve dolžnikovega ugovora neupoštevne.

11. Pritožbene trditve so neutemeljene, prav tako pa niso podane tiste kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 316/2000 z dne 5. 10. 2000.

2 Prim. s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 826/2005 z dne 13. 9. 2005 in s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cp 1669/2006 z dne 12. 4. 2006.