Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep I Ip 836/2017 ECLI:SI:VSMB:2017:I.IP.836.2017 AI generated

Court allows appeal dismissing excessive monetary penalty for unpaid tax deductions in Slovenian gross pay execution.

Case Number VSM Sklep I Ip 836/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the appeal by revoking the first instance judgment's order for a new monetary penalty. The debtor argued that imposing additional fines for unpaid tax deductions violated their property rights, while the creditor sought enforcement of the gross pay obligation. The court ruled that since the tax deduction is an inseparable part of the wage payment, imposing separate monetary penalties constitutes an excessive infringement on private property rights under the Constitution.

Legislator headnote

AI generated

226. člen ZIZ; 33. člen Ustave: Monetary penalties imposed for the enforcement of non-substitutable obligations, such as tax deductions from gross wages, constitute an excessive infringement on the debtor's right to private property and are therefore impermissible unless no other enforcement method is available.

Keywords

AI generated
gross pay system tax deduction enforcement monetary penalty private property rights execution proceedings non-substitutable obligation constitutional proportionality

Cited Legislation

AI generated
226. člen ZIZ
33. člen Ustave
člena ZIZ kot prisile za izvedbo obračuna denarne obveznosti je prekomeren poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave).
30. člen ZIZ
365. člen ZPP
15. člen ZIZ
163. člen ZPP

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se v II. točki sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto dohodkov, kar pomeni, da je delavec upravičen do plače v bruto znesku (126. člen ZDR-1), le da delavec celotnega zneska ne prejme na svoj račun, ampak je predpisan način izvršitve navedene denarne obveznosti tako, da delodajalec takoj odtegne (zadrži) od bruto zneska del za plačilo javnih dajatev. Delavec prejme denarni znesek plače, ki je že zmanjšan za predpisane davke in prispevke (neto plačo). Delodajalec ima vlogo dolžnika iz delovnega razmerja, ki je hkrati tudi vloga plačnika javne dajatve (za delavca) na za posamezno javno dajatev posebej predviden račun. Šele s plačilom davkov in prispevkov (javnih dajatev) je v celoti izpolnjena celotna delovnopravna obveznost plačila plače delavcu.

Obračun ni samostojna nenadomestna nedenarna obveznost, torej takšna, ki jo lahko opravi le dolžnik. Ravnanja, ki jih ne more storiti nihče drug, so izjema od pravila, da so obveznosti nadomestne. Dejanski obračun plače, regresa in pripadajočih javnih dajatev lahko opravi kdorkoli, ki ima na voljo obračunsko orodje, ki upošteva predpisane zakonske elemente. Pri tem pa je bistveno, da je obračun nedeljivo povezan z denarno obveznostjo, saj pomeni nepogrešljiv del izpolnitvenega ravnanja plačila. V izvršilnem postopku je dopustno uveljaviti le končni pravni interes upnika, ki je v plačilu. Za ločeno izvršbo glede obračuna brez izvedbe plačila denarne obveznosti pa upnik nima pravnega interesa.

Naložitev in izterjava denarne kazni v skladu z določili 226. člena ZIZ kot prisile za izvedbo obračuna denarne obveznosti je prekomeren poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Denarna kazen je dopustna le, če drug način izterjave ni mogoč. Za namen izterjave denarne obveznosti so predpisana sredstva prodaje in prenosa dolžnikovega premoženja (30. člena ZIZ), ki učinkovito omogočajo upniku, da pride do poplačila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se naložena denarna kazen 2.000 EUR izterja po uradni dolžnosti z rubežem in prenosom dolžnikovih denarnih sredstev na račun sodišča (I. točka izreka), in za primer, da obveznost ne bo izpolnjena, izreklo novo denarno kazen v višini 3.000,00 EUR (II. točka izreka).

2. Dolžnik se v pravočasni laični pritožbi v bistvenem zavzema za odpravo izrečene denarne kazni. Pojasnjuje svoje slabo finančno stanje, pripravljenost in prizadevanje, da se vse zaostale obveznosti poplačajo, in hospitalizacijo edinega zaposlenega, kar je v zadnjem obdobju onemogočalo delovanje dolžnika. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je dolžnikovo vlogo presojalo le v zvezi z II. točko izreka, saj je I. točko dopustno izpodbijati le z ugovorom, o katerem odloča sodišče prve stopnje.

5. V obravnavani izvršilni zadevi se je izterjevala plača, regres za letni dopust ter davki in prispevki v tej zvezi. 1 Glede plače in regresa je bil po izvedenem plačilu predlog za izvršbo umaknjen in izvršba v tem delu ustavljena, zato se je nadaljevala izvršba le še glede davkov in prispevkov.

6. V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto dohodkov, kar pomeni, da je delavec upravičen do plače v bruto znesku (126. člen Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1), le da delavec celotnega zneska ne prejme na svoj račun, ampak je predpisan način izvršitve navedene denarne obveznosti tako, da delodajalec takoj odtegne (zadrži) od bruto zneska del za plačilo javnih dajatev. 2 Delavec prejme denarni znesek plače, ki je že zmanjšan za predpisane davke in prispevke (neto plačo). Delodajalec ima vlogo dolžnika iz delovnega razmerja, ki je hkrati tudi vloga plačnika javne dajatve (za delavca) na za posamezno javno dajatev posebej predviden račun (prvi odstavek 57. in prva točka prvega odstavka 58. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2). Šele s plačilom davkov in prispevkov (javnih dajatev) je v celoti izpolnjena celotna delovnopravna obveznost plačila plače delavcu.

7. Obračun neto plače in javnih dajatev v zvezi s plačo (in tudi regresom) ne pomeni samostojnega dejanja, ampak je nezdružljivo povezan s pojasnjenim načinom izpolnitve denarne obveznostjo. Obračun le omogoča zneskovno konkretizacijo delov denarne obveznosti plačila za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi (zneska neto izplačila delavcu in zneska, ki je namenjen plačilu javnih dajatev). Po svoji naravi je obračun računska operacija, ki upošteva zakonsko opredeljene elemente pripadajočih javnih dajatev.

8. Po pojasnjenem obračun ni samostojna nenadomestna nedenarna obveznost, torej takšna, ki jo lahko opravi le dolžnik, kot jo je zmotno opredelilo sodišče prve stopnje. Ravnanja, ki jih ne more storiti nihče drug, so izjema od pravila, da so obveznosti nadomestne. 3 Dejanski obračun plače, regresa in pripadajočih javnih dajatev lahko opravi kdorkoli, ki ima na voljo obračunsko orodje, ki upošteva predpisane zakonske elemente. 4 Pri tem pa je bistveno, da je obračun nedeljivo povezan z denarno obveznostjo, saj pomeni nepogrešljiv del izpolnitvenega ravnanja plačila. V izvršilnem postopku je dopustno uveljaviti le končni pravni interes upnika, ki je v plačilu. Za ločeno izvršbo glede obračuna brez izvedbe plačila denarne obveznosti pa upnik po pojasnjenem nima pravnega interesa.

9. V sodni praksi se je uveljavilo tudi nasprotno stališče. 5 Zahteva tovrstne sodne prakse, da mora upnik uveljavljati obračun in odvod davkov in prispevkov v izvršilnem postopku po pravilih za nedenarno terjatev, zanemari namen in povezanost obračuna kot sestavnega dela izpolnitvenega ravnanja plačila. Pri tem je nedoslednost razvidna že v tem, da tovrstna sodna praksa v izvršilnem naslovu tudi odvod davkov in prispevkov obravnava kot nedenarno obveznost, čeprav gre le za strokovno poimenovanje plačila davka na določen račun. 6

10. Ni stvarno utemeljenega razloga, da tovrstna sodna praksa obravnava izterjavo dela obveznosti plačila plače (neto plače) kot denarne obveznosti, za del obveznosti plačila plače, ki se nanaša na plačilo javnih dajatev pa zahteva drugačen režim izvršbe. Tako za prvi, kot drugi del obveznosti je potreben obračun glede na bruto znesek plače (ali regresa), ki je edini opredeljen v izvršilnem naslovu (tudi neto plača in regres se mora najprej obračunati). Da se mora plačilo javnih dajatev (v korist dolžnika) izvršiti na predpisane račune, ne spreminja denarne narave obveznosti plače. Pri pojasnjenem razlikovanju se povsem zanemari, da pomeni izplačilo neto plače in pripadajočih davkov in prispevkov celoto obveznosti delodajalca v zvezi s plačilom plače. Uporaba pravil za nenadomestno nedenarno obveznost iz 226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), na katero napotuje navedena sodna praksa, pa je tudi ustavno neskladna.

11. Naložitev in izterjava denarne kazni v skladu z določili 226. člena ZIZ kot prisile za izvedbo obračuna denarne obveznosti je prekomeren poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Denarna kazen je dopustna le, če drug način izterjave ni mogoč. 7 Za namen izterjave denarne obveznosti so predpisana sredstva prodaje in prenosa dolžnikovega premoženja (30. člena ZIZ), ki učinkovito omogočajo upniku, da pride do poplačila.

12. Pojasnjen pristop pri prisilni izpolnitvi obveznosti bruto plače in regresa mora upnik upoštevati že pri sestavi predloga za izvršbo. Breme konkretizacije, torej obračuna obveznosti, je v izvršilnem postopku na upniku, ki mora denarno obveznost določno (zneskovno) opredeliti in razdelati v predlogu za izvršbo kot obvezno sestavino vloge (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ), vse na način, da lahko sodišče presodi skladnost z izvršilnim naslovom (prvi odstavek 17. člena ZIZ), in dolžnik učinkovito izvrši pravico do izjave v ugovoru (22. člen Ustave). Če upnik sam ne razpolaga z ustreznim programskih orodjem za obračun, lahko obračun zaupa strokovnjaku finančno-računovodske stroke. Strošek obračuna je kot potreben izdatek zaradi postopka izvršilni strošek (prvi odstavek 151. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Ker se navedene javne dajatve lahko izterjajo tudi v davčnem postopku (prvi, drugi in tretji odstavek 3. člena in prvi odstavek 143. člena ZDavP-2), je sodišče druge stopnje tudi presojalo, ali je podana sodna pristojnost (tretja točka drugega odstavka 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če upoštevamo pojasnjeno stališče, da je obveznost plačila bruto plače in regresa po vsebini primarno civilna obveznost iz delovnega razmerja, ki je pri izpolnitvi povezana s plačilom javnih dajatev, ne more biti dvoma, da je podana tudi pristojnost civilnega sodišča. Civilna izvršba je tako primarno pravno varstvo dolžnika, ki ga dopolnjuje javnopravno varstvo Finančne uprave RS. 8

14. Ker je po pojasnjenem vsakršno nadaljnje postopanje sodišča prve stopnje v skladu z 226. členom ZIZ nedopusten poseg v pravice dolžnika, sodišče prve stopnje ne bi smelo naložiti nove denarne kazni, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in v II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje kot ugovor po izteku roka obravnavalo vlogo dolžnika z dne 16. 10. 2017, v katerem pojasnjuje, da je poravnal vse obveznosti do upnika. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je navedeno dejstvo resnično, bo izvršilni postopek v celoti ustavilo.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Podlaga obravnavane izvršbe je sodna poravnava v delovnih sporih Pd 95/2014 in Pd 158/2014 z dne 1. 7. 2014, v kateri je naloženo dolžniku kot delodajalcu, da obračuna za obdobje od avgusta do novembra 2012 razliko plač v bruto znesku 1.117,64 EUR, obračuna sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2012 v bruto znesku 635,88 EUR, plača predpisane dajatve od teh zneskov in plača neto zneske plač in regresa upniku kot delavcu.

2 O ustaljeni sodni praksi, da je uveljavljen sistem bruto plače (vse od leta 1990), glej podrobno Sodbo VIII Ips 148/2003. Tako tudi pravna teorija: Etelka Korpič Horvat v: Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2016, str. 758.

3 Pri razlagi pojma se je mogoče opreti tudi na 629. člen Obligacijskega zakonika (OZ), ki podjemniku dovoljuje, da zaupa izvršitev posla tretjemu, če iz pogodbe ali narave posla ne izhaja kaj drugega.

4 Upnik je v obravnavani zadevi že za konkretizacijo neto zneskov plače in regresa, kot ju je navedel v predlogu za izvršbo, moral uporabiti enako obračunsko programsko orodje.

5 VSL sklep I Ip 2033/2012 z dne 18. 7. 2012.

6 Davčni predpisi vsebujejo pojem davčni odtegljaj, ko je govora o obračunu, odtegnitvi in plačilu davka, kar predstavlja zaključeno celoto. Beseda "odvesti" v strokovnem finančnem jeziku pomeni:"glede na predpis dati na določen račun." Glej Slovar slovenskega knjižnega jezika, 3. pomen za geslo "odvesti" na spletnem naslovu: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=odvesti&hs=1

7 V ustavnosodni praksi je naložitev denarne kazni z namenom izvršitve obveznosti, ki ni nenadomestna, opredeljena kot nedopusten poseg v zasebno lastnino dolžnika (33. člena Ustave) in opredeljena tudi kot očitna pravna napačnost, ki pomeni kršitev dolžnikove človekove pravice do enakega sodnega varstva pravic (22. člen Ustave). Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-1092/07 z dne 21. 6. 2007.

8 Zaradi morebitnega sočasnega teka civilne in davčne izvršbe je treba paziti, da ne pride do dvojnega plačila. V ta namen je nujno sodelovanje sodišča in FURS glede izmenjave podatkov o prisilnem poplačilu v postopku posamezne izvršbe.