Supreme Court dismisses administrative appeal for failure to specify significant legal issue precisely.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Revident v reviziji pojasnjuje sicer svoja stališča glede zmotne uporabe materialnega prava, vendar pomembnega pravnega vprašanja ne izpostavi tako, da bi zadostil standardu njegove natančne in konkretne opredelitve. Ker pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno, revizije ni mogoče dovoliti niti glede zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje o tem vprašanju.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 10051-550/2015/4 z dne 21. 9. 2015, s katero je bil zavrnjen tožnikov predlog za izjemno napredovanje v naziv svetnik. Ugotovljeno je bilo, da tožnik ni dosegel zadostnega števila točk iz prvega odstavka 12. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.

2. Tožnik (v nadaljevanju revident) je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga. 2

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Kakšne so zahteve za to, da je mogoče revizijo dovoliti zaradi odgovora na pomembno pravno vprašanje, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča. 3 Revident tem zahtevam ni zadostil.

7. Pravnega vprašanja, na katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, namreč ni konkretiziral. Pojasnjuje sicer svoja stališča glede zmotne uporabe materialnega prava, vendar pomembnega pravnega vprašanja ne izpostavi tako, da bi zadostil standardu njegove natančne in konkretne opredelitve. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje. 4 Ker pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno, revizije ni mogoče dovoliti niti glede zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje o tem vprašanju.

8. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča 5 mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami, da izpodbijana odločitev bistveno vpliva na delo in možnosti napredovanja tožnika, na njegov finačni položaj in na položaj drugih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni izkazal. 6

10. Ker pogoji za dovoljenost revizije tako niso izkazani, jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-1). Ker pa je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1.

2 Razlogi za to stališče so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.

3 Npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 3. 2014.

4 Enako npr. sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 135/2009 z dne 3. 2. 2011 in X Ips 287/2012 z dne 11. 7. 2012.

5 Prim. na primer stališča Vrhovnega sodišča v zadevah X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010.

6 Prim. na primer stališča Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 125/2015 z dne 20. 5. 2015.