Administrative court dismisses legal aid claim due to property exceeding financial threshold without valid exemption proof.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Skladno s tretjim odstavkom 14. člena ZBPP se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne more razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji, vendar tožnik ne v prošnji ne v tožbi ne navaja nobenih okoliščin, ki bi v smislu tretjega odstavka 14. člena lahko utemeljeno kazale na to, da gre za premoženje, s katerim tožnik ne bi mogel razpolagati. Breme zatrjevanja in dokazovanja tovrstnih okoliščin pa je na strani tožnika kot prosilca za brezplačno pravno pomoč.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi opr. št. I Pom 28009/2017, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljutomeru zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ-1. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati tudi finančno premoženjski pogoj. Po določbi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Pri tem se šteje, da bi bil materialni položaj prosilca ogrožen, če njegovi dohodki ne presegajo višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ne glede na navedeno pa prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki se upošteva po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) ter katerega vrednost presega znesek 14.281,44 EUR. Iz podatkov zemljiške knjige ter spletnega portala GURS izhaja, da je prosilec lastnik nepremičnine parc. št. 2103 k.o. ..., pri čemer je vrednost njegovega deleža ocenjena na 151.664,00 EUR (del stavbe 660-1), 41.472,00 EUR (del stavbe 660-2), 32.395,96 EUR (del stavbe 660-3) in 70.336,00 EUR (del stavbe 660-5). Glede na to, da je namenska raba pri delu stavbe 660-1 penzion oziroma gostišče, pri delu stavbe 660-3 pa prodajalna, se navedeno premoženje upošteva po določbah ZUPJS. Ker vrednost tega premoženja znaša 184.059,96 EUR, torej presega znesek 14.281,44 EUR, prosilec ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Na navedeno ugotovitev pa ne vpliva prosilčev ugovor, da je premoženje v izvršbi in prodaji, kakor tudi, da so pri njem vpisane hipoteke, ker za to v določbah ZBPP ni podlage.

2. Tožnik v tožbi ugovarja, da glede na svoje socialno in materialno stanje, upoštevaje plačevanje preživnine, brez škode za svoje preživljanje ne bi zmogel stroškov sodnega postopka. Dne 16. 9. 2017 je bil predčasno izpuščen iz zapora in se je znašel dobesedno na cesti brez denarja. Živi od pomoči dobrih ljudi in izposojanja, saj ne prejema niti denarne socialne pomoči. Njegovo premoženje ni pod hipoteko, temveč pod izvršbo ter potekajo postopki prodaje. Tako je vprašanje časa, kdaj bo izgubil prebivališče na obstoječem naslovu. Ne držijo navedbe, da lahko z nepremičnino razpolaga, prav tako mu glede na njegovo socialno ekonomsko stanje pravica do brezplačne pravne pomoči pripada. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo ter mu odobri brezplačno pravno pomoč.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev prošnje tožnika za brezplačno pravno pomoč zaradi preseganja zakonsko predpisanega limita za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je namreč v postopku ugotovila in upoštevala, da je tožnik lastnik nepremičnine s parc. št. 2103 k.o. ..., kjer del stavbe 660-1 po namenski rabi predstavlja penzion oziroma gostišče, del stavbe 660-3 pa prodajalno. Ocenjena vrednost navedenih nepremičnin znaša po podatkih GURS skupaj 184.059,96 EUR. Tožnik tem ugotovitvam v tožbi ne ugovarja, navaja pa, da je slabega finančnega položaja ter da je njegovo premoženje pod izvršbo, o čemer tečejo postopki na sodišču.

6. ZBPP v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Pri tem se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek). Skladno s 14. členom se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodek in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravic do denarne socialne pomoči (drugi odstavek). Iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre pa izhaja, da premoženje prosilca za brezplačno pravno pomoč in njegovih družinskih članov ne sme presegati 14.281,44 EUR, sicer ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.

7. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da nepremičnina tožnika parc. št. 2103 k.o. ... predstavlja premoženje, ki se v smislu ZUPJS upošteva pri ugotavljanju finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi sicer ugovarja, da glede navedenega premoženja v izvršbi poteka postopek prodaje, zato s tem premoženje more razpolagati.

8. Skladno s tretjim odstavkom 14. člena ZBPP se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne more razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji, vendar tožnik ne v prošnji ne v tožbi ne navaja nobenih okoliščin, ki bi v smislu tretjega odstavka 14. člena lahko utemeljeno kazale na to, da gre za premoženje, s katerim tožnik ne bi mogel razpolagati. Breme zatrjevanja in dokazovanja tovrstnih okoliščin pa je na strani tožnika kot prosilca za brezplačno pravno pomoč. Sporna nepremičnina tako predstavlja premoženje, ki ga je organ za brezplačno pravno pomoč v konkretnem primeru moral upoštevati kot relevantno premoženje pri ugotavljanju finančnega položaja tožnika, zato navedb o slabem premoženjskem stanju tožnika ni mogoče upoštevati.

9. Glede na vse navedeno je sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.