Legislator Case Law & Legislation
VSK Sklep CDn 299/2017 ECLI:SI:VSKP:2017:CDN.299.2017 AI generated

Court dismisses appeal when mortgagee fails to issue land registry permit for increased interest rate change.

Case Number VSK Sklep CDn 299/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Koper dismissed the appellant's appeal against a first-instance decision rejecting a request to record a change in mortgage interest rates and maturity. The appellant argued that as the mortgagee, they should have issued the land registry permit, but the court found the permit was legally required from the debtor since the change increased the debt burden. Consequently, the court upheld the lower court's ruling that the mortgagee's failure to issue the permit prevented the necessary land registry entry.

Legislator headnote

AI generated

13.a člen Zakona o zemljiški knjigi v osmem v zvezi s sedmim odstavkom; Če je obrestna mera zvišana, se sprememba vpiše le z novo hipoteko in mora imetnik izvedene stvarne pravice izdati zemljiškoknjižno dovolilo.

Keywords

AI generated
mortgage interest rate increase land registry permit requirement Zakon o zemljiški knjigi mortgagee liability debt burden modification

Cited Legislation

AI generated
13.a člen Zakona o zemljiški knjigi v osmem v zvezi s sedmim odstavkom
13.a člen Zakona o zemljiški knjigi v osmem v zvezi s sedmim odstavkom določa, da se lahko v primeru spremembe terjatve, zavarovane s hipoteko, v zemljiški knjigi zaznamuje znižanje obrestne mere ali spremembo zapadlosti terjatve.
41. člen ZZK-1
2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1
Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

13.a člen Zakona o zemljiški knjigi v osmem v zvezi s sedmim odstavkom določa, da se lahko v primeru spremembe terjatve, zavarovane s hipoteko, v zemljiški knjigi zaznamuje znižanje obrestne mere ali spremembo zapadlosti terjatve. Če je obrestna mera zvišana, se torej takšna sprememba vpiše le, če je ustanovljena za to razliko (zvišanje terjatve) nova hipoteka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Celju zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep, s katerim je bil zavržen predlog imetnika hipoteke za zaznambo spremembe obrestne mere in zapadlosti terjatve. Iz razlogov sklepa izhaja, da upnik (torej predlagateljica), ki je imetnik izvedene stvarne pravice, ni izdal zemljiškoknjižnega dovolila, a bi ga kot imetnik pravice moral izdati.

2. Zoper ta sklep se predlagateljica pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge, predvsem razlog napačne uporabe materialnega prava. Upnica je imela vpisano hipoteko in se je zatem z dolžnikom dogovorila, da namesto nove hipoteke zaznamujejo spremembo obrestne mere in zapadlosti terjatve, rok vračila se je podaljšal. Gre za dodatno breme za dolžnika, ki mora zato izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zastavna pravica omogoča prednostno poplačilo zavarovane terjatve, njen imetnik, hipotekarni upnik ima možnost doseči prednostno poplačilo zavarovane terjatve (ki ob zapadlosti ni bila plačana) iz premoženja, ki je predmet zastavne pravice, pred poplačilom drugih zastaviteljevih upnikov. 13.a člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju- ZZK-1) v osmem v zvezi s sedmim odstavkom določa, da se lahko v primeru spremembe terjatve, zavarovane s hipoteko, v zemljiški knjigi zaznamuje znižanje obrestne mere ali spremembo zapadlosti terjatve. Če je obrestna mera zvišana, se torej takšna sprememba vpiše le, če je ustanovljena za to razliko (zvišanje terjatve) nova hipoteka.

6. Sodniški pomočnik je predlog zavrgel iz dveh razlogov. Eden je ta, ki mu pritrjuje izpodbijani sklep, to je, da bi upnik kot imetnik izvedene stvarne pravice moral izdati zemljiškoknjižno dovolilo (izdal ga je lastnik), drugi pa, da je, ko se zvišuje obrestna mera, treba predlagati vpis nove hipoteke.

7. Upnica je v ugovoru nasprotovala le razlogom o tem, kdo je dolžan izdati zemljiškoknjižno dovolilo. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je dovolilo dolžan izstaviti tisti, čigar pravica se obremenjuje (41. člen ZZK-1), in je zaradi zvišanja obrestne mere to dolžnik (v zadevi, ki jo citira sodišče, je šlo za situacijo, ko je bil podaljšan datum zapadlosti, kar gre v breme upnika), zato v tej konkretni zadevi očitek, da upnik ni izdal zemljiškoknjižnega dovolila, ni utemeljen. Vendar pa je v danem primeru, ko upnik predlaga spremembo obrestne mere in zapadlosti ter se obrestna mera zviša (prej 1,6 % fiksna in 3 mesečni EURIBOR, sedaj 2,3% fiksna), treba predlagati vpis na podlagi nove hipoteke ter zaznamba ni dovoljena, kot je pravilno navedel v sklepu že sodniški pomočnik.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je iz zgornjih razlogov pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).