Appeal dismissed; temporary contact orders upheld as necessary interim measures pending final custody ruling.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Ugovor se zavrže.

[JEDRO]

Le kadar sodišče ugotovi, da je otrok ogrožen, je izdaja začasne odredbe na mestu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dodelilo mladoletna otroka A. in B. v začasno varstvo, vzgojo in oskrbo očetu C. C. (1. točka izreka). Začasno je določilo stike med otrokoma in materjo vsako drugo soboto v mesecu od 12.00 do 19.00 ure (2. točka izreka). Odločilo je, da začasna odredba velja do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi (3. točka izreka) in da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka). Zavrnilo je predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe po kateri bi potekali stiki med otrokoma in materjo enkrat tedensko med 17.30 in 19.00 uro ter vsak drugi vikend en dan v vikendu med 12.00 in 19.00 uro, upoštevajoč želje in interese otrok. Zavrnilo je tudi predlog za začasno plačevanje mesečne preživnine v višini 40,00 EUR za vsakega od obeh otrok.

2. Zoper del sklepa, s katerim je odločeno o stikih (2. in 5. točka izreka) se pritožuje tožnica 1 . Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče neutemeljeno skrčilo stike, svoje odločitve pa ni ustrezno obrazložilo. Odločitev sodišča je v nasprotju s predlogom, v katerem je tožnica jasno navedla čas in trajanje stikov. Sodišče je obrazložilo le, zakaj ni upoštevalo želje otrok, ni pa obrazložilo, zakaj je stike skrčilo. Odločitve ni moč preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka. Tudi mnenje CSD je neobrazloženo glede predloga, da bi stiki potekali le enkrat mesečno. CSD je v mnenju ugotovil, da si otroka stikov želita. Koliko stikov in v kakšnem obsegu želi mati, CSD ni ugotavljal, kar pomeni, da njenega predloga niti ni preveril. CSD in sodišče nista obrazložila, zakaj naj stiki potekajo le 7 ur in zakaj le enkrat mesečno. Odločitev sodišča ni v skladu s koristjo otrok. Tako minimalni stiki omejujejo pravice obeh strank do izvajanja stikov. Otroka sta jasno izrazila, da si stikov želita, česar sodišče in CSD nista upoštevala. Glede na naravo in potek postopka je pričakovati, da se bodo stiki, ki so določeni v začasni odredbi, izvajali nekaj časa. Zato je stik v obsegu enkrat mesečno premalo.

3. Prvotožena stranka je na pritožbo odgovorila in v odgovoru na pritožbo navaja, da se strinja z ureditvijo stikov v obsegu in način, kot ga tožnica zmore in želi in je v korist otrok. Dvomi pa, če so stiki med tednom sploh možni, smiselni in v korist otrok zaradi aktivnosti, ki jih imata otroka. B. trenira smučanje in ima vsako popoldne treninge. A. pa obiskuje srednjo šolo v A. in med tednom biva v dijaškem domu v A. ter se domov vrača le še za vikende. Stiki med tednom bi torej morali upoštevati življenjski ritem otrok in možnosti izpolnjevanja njunih šolskih obveznosti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izdaja začasne odredbe v pravdi zaradi dodelitve otroka je omejena na nujne (izjemne) otroke. Začasne odredbe imajo v družinsko pravnih zadevah velik neposredni vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interes obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno (odločba Ustavnega sodišča RS Up 410/01 z 14. 2. 2012). Izdaja začasne odredbe je zato potrebna le tedaj, kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je izdaja začasne odredbe nujna še pred meritorno odločitvijo sodišča o zadevi. To pomeni, da je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Le kadar sodišče ugotovi, da je otrok ogrožen, je izdaja začasne odredbe na mestu.

6. V obravnavani zadevi je sodišče z izdano začasno odredbo določilo stike med obema otrokoma in materjo vsako drugo soboto v mesecu med 12.00 in 19.00 uro. Zavrnilo pa je predlog, da bi stiki potekali tudi enkrat tedensko med tednom in vsak drugi vikend en dan v vikendu (sobota/nedelja) med 12.00 in 19.00 uro, upoštevaje želje in interese obeh otrok 2 . Tožnica v pritožbi napada tisti del odločitve, s katerim ni bilo ugodeno njenemu predlogu za določitev stikov med tednom in en dan v vikendu vsak drugi vikend, upoštevaje želje in interese otrok.

7. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se starša o stikih otrok z materjo ne moreta dogovoriti. Oba otroka si stikov z njo močno želita, mati pa njunim željam po stikih ne more ali ne zmore ugoditi. Trenutna situacija v družini je neurejena do te mere, da je ogrožen zdrav osebnostni razvoj obeh otrok in obstaja verjetnost nastanka težko nadomestljive škode za duševno zdravje obeh 3 . Prvostopenjsko sodišče je zato ugotovilo, da je v trenutni situaciji nujno vzpostaviti možnost, da stiki med otrokoma in materjo ponovno stečejo. Stike je tako določilo vsako drugo soboto od 12.00 do 19.00 ure.

8. Odločitev o tem, zakaj sodišče ni določilo stikov med tednom ter vsak drugi vikend en dan v vikendu (sobota/nedelja) med 12.00 in 19.00 uro, upoštevaje želje obeh otrok, je prvostopenjsko sodišče obrazložilo (primerjaj 14. točko obrazložitve), zato očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni utemeljen. Z začasno odredbo o določitvi stikov v obsegu, kot je določilo prvostopenjsko sodišče, je omogočena ponovna vzpostavitev rednih stikov med obema otrokoma in materjo.

9. Temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih otrocih in njihovih pravicah in razmerjih, je zagotavljanje otrokove koristi. Vzpostavljeni redni stiki otrok z materjo so nedvomno otrokoma v korist, in to je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom tudi storilo (določilo je stik vsako drugo soboto v mesecu od 12.00 do 19.00 ure). V teku je pravdni postopek za predodelitev otrok, določitev stikov in preživnine v okviru katerega bo prvostopenjsko sodišče odločilo tudi o obsegu in načinu izvrševanja stikov med tožnico in obema otrokoma. Prvostopenjsko sodišče je v okviru postopka za izdajo začasne odredbe vzpostavilo stike. Z meritorno odločitvijo bo o stikih odločilo celostno. Pred tem bo moralo ugotoviti, kakšen je ustroj življenja tožnice in otrok, kar je bistveno predvsem za odločitev o stikih, ki naj potekajo med tednom. Glede na starost obeh otrok ter njune šolske obveznosti in obšolske dejavnosti 4 in na nezmožnost komunikacije med staršema, bo treba režim stikov, ki bodo koristni za otroka in tudi možni za realizacijo, natančno določiti. Glede na to, da si vsi udeleženi v postopku (predvsem mati in otroka) stikov želijo, pa ni nobene ovire, da pravdne stranke stike izvedejo tudi med tednom, ne glede na to, da jih sodišče prve stopnje z začasno odredbo (še) ni uredilo.

10. Pritožnica je zoper 2. točko izreka sklepa, s katero je sodišče prve stopnje določilo stike, vložila ugovor. Zoper ugodilni del sklepa o zavarovanju je dopustni ugovor, zoper zavrnilni del pa pritožba. Ugovor je pravno sredstvo dolžnika (53. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ), v našem primeru tožene stranke. Tožeča stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper ugodilni del odločitve, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (tretji odstavek 343. člena ZPP).

11. Pritožbo zoper izpodbijani del sklepa je pritožbeno sodišče zavrnilo, saj je ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, niti niso podani pritožbeni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Izpodbijani sklep je zato potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Zoper 2. točko vlaga ugovor, zoper 5. točko pa pritožbo.

2 Odločitev o začasni dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo očetu in zavrnitev predloga za začasno določitev preživnine pritožba ne izpodbija.

3 Iz zapisnika CSD izhaja, da je družinska dinamika za oba otroka zelo čustveno obremenjujoča in že kažeta posledice.

4 Prvi toženec v odgovoru na pritožbo navaja, da je deček med tednom v internatu v A., deklica pa ima vsakodnevne popoldanske aktivnosti.