Supreme Court dismisses appeal as non-monetary tax residency status dispute lacks monetary value threshold for review.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal against a first-instance court decision regarding tax residency status. The applicant argued for review under the Administrative Dispute Resolution Act, but the court found the dispute concerned a non-monetary legal status rather than a monetary claim. Consequently, the statutory monetary threshold for allowing appeals was not met, rendering the review inadmissible.
Legislator headnote
AI generated83. člen ZUS-1; Review of administrative acts in non-monetary disputes is inadmissible unless specific statutory conditions are met, as the monetary value threshold for appeals does not apply to status determinations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Ker gre v obravnavani zadevi za spor glede ugotovitve rezidentskega statusa, ki ni spor, v katerem bi bili pravica ali obveznost izraženi v denarju, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) po pooblaščenki vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 1. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).
2. Revizija ni dovoljena.
3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4218-13597/2015-2 z dne 5. 10. 2015, s katero je prvostopenjski davčni organ v 1. točki izreka zavrnil zahtevo revidenta za dodelitev nerezidentskega statusa za davčne namene od 1. 1. 2015 dalje in v 2. točki izreka ugotovil, da se revident v skladu z določbami Zakona o dohodnini še naprej šteje za rezidenta Republike Slovenije. V 3. točki izreka je odločil, da revident sam nosi svoje stroške postopka in da davčnemu organu posebni stroški niso nastali. Drugostopenjski davčni organ je z odločbo, št. DT-499-21-197/2015 z dne 21. 12. 2016, revidentovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega davčnega organa kot neutemeljeno zavrnil.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.
5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska, ali pri obveznosti plačati določen znesek. Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v več sklepih (prim. X Ips 282/2009, X Ips 472/2009, X Ips 199/2010). Ker gre v obravnavani zadevi za spor glede ugotovitve rezidentskega statusa, ki ni spor, v katerem bi bili pravica ali obveznost izraženi v denarju, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen (enako tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 134/2012 z dne 22. 3. 2012).
6. Vrhovno sodišče je v skladu z navedenim na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.
7. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).